Kaj je periferna arterijska bolezen?

Kri se po človeškem telesu pretaka po žilah. Žilam, po katerih s kisikom in hranljivimi snovmi bogata kri kroži iz srca v različna tkiva in organe, pravimo arterije. Če so normalno prehodne, zagotavljajo nemoteno preskrbo tkiv in organov s krvjo. Kadar pa se v procesu, ki mu pravimo ateroskleroza, v njihovih stenah začnejo kopičiti maščoba, kalcij, vnetne celice in druge snovi, postaja svetlina arterij vse manjša. Krvni pretok se zaradi tega sprva upočasni, če bolezen napreduje, pa se lahko popolnoma ustavi.

Kadar so prizadete arterije spodnjih ali zgornjih okončin (prizadetost zgornjih okončin je veliko redkejša), govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB). Ta se vrsto let razvija počasi in bolniku ne povzroča nobenih težav. Šele v napredovalem obdobju bolezni arterij spodnjih okončin se pojavi intermitentna klavdikacija (občasno šepanje). Zanjo je značilna stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku.

Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).

Kako pogosta je periferna arterijska bolezen?

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, ki pa mu ne povzroča težav. Takih, ki imajo intermitentno klavdikacijo (občasno šepanje), je približno 5 %, njihovo število pa s starostjo narašča. Pri 1 % bolnikov, ki navajajo občasno šepanje, se vsako leto razvije kritična ishemija, ki neposredno ogroža njihov ud. Pri teh bolnikih je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer jim grozi izguba uda (amputacija). V Sloveniji lahko na leto pričakujemo 1000 do 2000 bolnikov s kritično ishemijo nog. Smrtnost zaradi bolezni srca in žilja je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Ateroskleroza arterij spodnjih okončin je namreč tesno povezana z aterosklerotično boleznijo možganskih in srčnih žil.

Kateri so dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni?

Najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje. Kar 80 % bolnikov s PAB kadi ali pa so včasih kadili. Kajenje pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda.

Sladkorna bolezen za dva- do trikrat poveča tveganje za razvoj PAB. Pri tretjini bolnikov s sladkorno boleznijo in intermitentno klavdikacijo se razvije razjeda na stopalu. Tudi napredovalo ledvično popuščanje pomembno pospeši PAB.

Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še zvišan krvni tlak, povečana vsebnost maščob in holesterola v krvi, povečana vsebnost homocisteina v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost, moški spol in starost.

Kako prepoznamo periferno arterijsko bolezen?

Začetno obdobje

Bolnik v tem obdobju še ne čuti nobenih težav, čeprav so zožitve na arterijah nog že prisotne. Zdravnik pri pregledu otipa normalne pulze od stopala do dimelj. Če sumi, da gre za PAB, z doplerskim detektorjem izmeri tlak na arterijah stopala in ga primerja s tlakom na nadlakti (t. i. gleženjski indeks). Običajno sta enaka, če pa je tlak na stopalu več kot 10 % nižji od tlaka na nadlakti, zdravnik postavi diagnozo PAB.

Napredovalo obdobje

Zožitve arterij nog so v tem obdobju že pomembne in bistveno vplivajo na pretok krvi. Prizadetih je lahko več arterij, tako da pretok krvi med naporom ne zadosti več potrebam mišic goleni in stegna. Bolnik občuti bolečino v mečih (intermitentna klavdikacija) sprva pri hitri hoji ali pri hoji navkreber, z napredovanjem bolezni pa tudi pri običajni hoji po ravnem. Zdravnik otipa oslabljene ali odsotne pulze na nogah. Koža stopal in goleni je lahko hladnejša, tanjša ali slabo poraščena. Tlak na gležnju je približno 30 do 50 % nižji kot na roki.

Kritično obdobje

Bolniki v tem obdobju o bolečini v mišicah nog tožijo že po nekaj korakih ali celo med mirovanjem. Zdravnik na prizadeti nogi ne otipa pulzov. Lahko se pojavijo razjede ali gangrena na prstih, stopalu ali goleni. V tem obdobju je potreben natančnejši prikaz žilja (ultrazvok, računalniška tomografska angiografija, magnetnoresonančna angiografija ali digitalna subtrakcijska angiografija), ki pripore k odločitvi o morebitnem posegu, s katerim bi izboljšali ali ponovno vzpostavili pretok v prizadetih arterijah.

Zdravljenje periferne arterijske bolezni

Z zdravljenjem PAB skušamo upočasniti potek bolezni, zmanjšati število zapletov, izboljšati kakovost življenja in ohraniti prizadeti ud.

Začetno obdobje

V tem obdobju je treba odpraviti dejavnike tveganja in preprečiti zaplete. Bolniki, ki kadijo, morajo takoj prenehati, kar skušamo doseči z vključevanjem v programe odvajanja od kajenja.

Bolniki s sladkorno boleznijo morajo imeti predpisan tak režim diete, zdravil ali inzulina, da je delež glikoziliranega hemoglobina manjši od 7 %.

Bolniki z zvišanim krvnim tlakom naj z ustrezno prehrano in zdravili dosežejo, da je njihov krvni tlak nižji od 140/90 mm Hg oziroma še nižji, če ga prenašajo.

Bolniki s povečano vsebnostjo maščob in holesterola v krvi morajo z ustrezno dieto in zdravili (najpogosteje s statini) doseči, da je vrednost holesterola LDL 1,8 mmol/l ali manj ali da se začetne vrednosti holesterola LDL zmanjšajo vsaj za 50 %.

Vsi bolniki morajo skrbeti za ustrezno telesno težo in redno telesno vadbo.

Vsem bolnikom, ki nimajo kakšnega posebnega zadržka, svetujemo jemanje zdravil, ki zavirajo zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) in s tem preprečujejo popolno zapiranje zoženih žil. Najpogosteje predpisujemo acetilsalicilno kislino ali klopidogrel.

Napredovalo obdobje

V tem obdobju intermitentne klavdikacije veljajo ista priporočila kot v prvem, še pomembnejša pa je redna vadba (t. i. intervalni mišični trening). Primerna je predvsem živahna hoja, ki naj traja vsaj pol ure na dan, vsaj petkrat na teden. Ob začetni bolečini naj se bolnik ustavi, in ko bolečina mine, naj hojo nadaljuje. Tako naj bi se za več kot 150 % povečala razdalja, pri kateri se pojavi bolečina.

Za intervalni trening je potrebna udobna obutev. Najboljši so športni copati s širokim in prožnim podplatom. Prečni stopalni lok ne sme biti stisnjen, prsti morajo imeti dovolj prostora. Svetujemo tudi skrbno nego stopal. Po vsakodnevnem umivanju jih je treba namazati z negovalno kremo, da koža ostane prožna. Izogibati se je treba žuljem in kakršnimkoli poškodbam kože, saj se rane ob moteni arterijski prekrvitvi slabo celijo.

Bolnikom, pri katerih kljub upoštevanju vseh naštetih priporočil ne dosežemo izboljšanja težav ali jih intermitentna klavdikacija bistveno ovira v vsakodnevnem življenju, predlagamo poseg na žilah, ki bo izboljšal prekrvitev uda.

Pri katetrskem širjenju žil (perkutani transluminalni angioplastiki) v prizadeto žilo uvedemo kateter s podolgovatim balonom, ki ga napihnemo na mestu zožitve ali zapore žile in tako izboljšamo pretok.

Pri kirurškem posegu odstranimo obloge, ki mašijo svetlino arterije, ali pa zamašeno arterijo premostimo z bolnikovo veno ali z umetno žilno protezo.

Povzeto po knjižici Periferna žilna bolezen nog, ki je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.