Kašelj je dobro znan, toda zapleten obrambni refleks telesa, ki očisti dihalne poti. Nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v možganih. Od tod pride ukaz za močno in nehoteno skrčenje mišičja, ki sproži izdih. Kašelj tako omogoči hitro odstranitev tujkov, sluzi in gnoja iz dihalnih poti. Spremlja tudi številne bolezni, na primer bronhitis, pljučnico, pljučni edem in tuberkulozo.

Dve obliki kašlja

Poznamo produktivno in neproduktivno obliko kašlja.

Pri produktivnem kašlju nastaja v dihalnih poteh preveč bronhialne sluzi, ki jo poleg vode (95–98 %) sestavljajo predvsem glikoproteini in mukoproteini. Zaradi motenega ravnotežja med nastajanjem, prenašanjem in izkašljevanjem sluzi se nakopičijo debele plasti sluzi, ki ovirajo zračenje pljuč. Produktivni kašelj se pojavi v obliki napada po globokem vdihu, ki sluz potisne navzgor. Cilj zdravljenja je utekočinjenje goste sluzi, da postane manj lepljiva in jo je lažje izkašljati. Zdravila, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz ter tako olajšajo izkašljevanje, se imenujejo ekspektoranti.

Neproduktivnega ali suhega kašlja ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavi se v več zaporednih kratkih sunkih brez izkašljane sluzi. Pogosto izčrpava in moti naš počitek, saj je zlasti ponoči zelo dražeč. Spodbujanje izkašljevanja ne koristi, zato uporabljamo zdravila za pomirjanje in odpravljanje kašlja, ki delujejo na središče za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Imenujemo jih antitusiki. Učinkoviti so ne glede na to, ali so opiatni ali sintetični, žal pa imajo opiatni veliko neželenih učinkov, saj lahko povzročajo odvisnost, zaspanost, dihalne motnje (plitvo dihanje), zaprtost in suhe sluznice.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Posvet z zdravnikom je potreben, če traja kašelj več kot teden dni, če je hud in ga spremljajo bolečina v prsih, zelenkast izmeček (sputum), kri v izmečku ali težave z dihanjem.