Kaj je pravzaprav prehlad? Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je prehlad akutno obolenje dihal. Najpogosteje gre za virusno okužbo sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, zato se mu lahko izognejo le redki. V majhnem odstotku ga povzročajo tudi bakterije. Odrasli običajno zbolijo nekajkrat na leto, otroci pa lahko tudi precej pogosteje, predvsem zaradi tesnejšega stika v vrtcih in šolah. Tudi ženske, posebno v starosti od 20 do 30 let, pogosteje obolevajo kot moški, najverjetneje zaradi tesnejšega stika z otroki. Starejši od 60 let pa v povprečju zbolijo manj kot enkrat na leto.

• Zdravljenje je večinoma simptomatsko. Gre za blaženje znakov in ne za zdravljenje v smislu uničevanja povzročitelja. Ko jemljemo zdravila proti prehladu, pričakujemo predvsem zmanjšanje izrazitosti znakov in skrajšanje njihovega pojavljanja.

• Prehlad je treba razlikovati od ostalih obolenj zgornjih dihal, pri katerih so zapleti lahko hujši (predvsem pri gripi), zato je pomembno preprečevanje širjenja bolezni, še posebno če gre za epidemijo ali pandemijo.

Potek prehlada je različen. Zelo redko poteka brez znakov, največkrat gre za akutno, kratko in blago obolenje z značilnimi zgodnjimi znaki, ki se razvijejo hitro in dosežejo vrhunec 2 do 3 dni po okužbi. Prav tako hitro, v dnevu ali dveh, tudi izginejo. Pozni znaki se razvijejo počasi, v nekaj dneh, in so lahko prisotni tudi po enem tednu. Med zgodnjimi znaki so najbolj značilni vneto in boleče grlo, kihanje, lahko tudi mrazenje in blago zvišana telesna temperatura (predvsem pri otrocih) ter blaga bolečina v mišicah. Značilni pozni znaki so nosni izcedek, zamašen nos in kašelj, ves čas prehlada pa tudi slabo počutje. Večinoma gre za obolenje, ki ga lahko zdravimo sami.

Kdaj k zdravniku?

Če se znaki po 5 dneh kljub zdravljenju ne izboljšajo oziroma se poslabšajo (težko dihanje, temperatura nad 38 °C, bolečina v ušesih, kri ali gnoj v nosnem izcedku, zvišana temperatura s kašljem).

Prehlada ne zdravimo z antibiotiki! Ker gre za virusno okužbo, antibiotiki niso učinkoviti.

Kako lajšamo prehlad?

Zdravila, ki bi ozdravilo prehlad, ni, znake pa lahko lajšamo z izdelki za samozdravljenje, ki jih brez recepta dobimo v lekarni. Pravilno in zgodnje zdravljenje do določene stopnje celo prepreči morebitne zaplete – bakterijske okužbe, ki zahtevajo obisk pri zdravniku.

Tudi izdelke za samozdravljenje moramo jemati previdno in v skladu s proizvajalčevimi navodili oziroma po nasvetu zdravnika ali lekarniškega farmacevta. Za zdravljenje virusnega prehlada ne jemljemo antibiotikov, ker ne uničujejo virusov. Zdravnik nam jih predpiše le takrat, kadar zaradi oslabljenega imunskega sistema pride do bakterijske superinfekcije – najpogosteje do vnetja sinusov, bronhitisa ali pljučnice. Antibiotikov ne smemo jemati »za vsak primer«, ker ni nujno, da bodo preprečili bakterijsko okužbo. Med prehladom je priporočljivo, da počivamo in dovolj pijemo. Zrak v prostorih ne sme biti preveč suh. Nosno sluznico lahko vlažimo tudi s fiziološko raztopino. Vdihovanje pare trenutno lahko odmaši nos, dolgoročno pa ni učinkovito. V ljudskem zdravilstvu se pri prehladu priporoča med, ugodne učinke pa pripisujejo tudi vitaminu C.

Najpogostejša zdravila za lajšanje prehlada

• Peroralni antiseptiki delujejo na povzročitelje v sluznici žrela in preprečujejo širjenje vnetja. V zdravilih so kombinirani tudi z lokalnimi anestetiki, ki lajšajo morebitne močnejše bolečine. Na voljo so v obliki pastil, ki jih raztopimo v ustih, in v obliki pršila. Krkino najnovejše zdravilo, ki poskrbi za celovito zdravljenje bolečega in vnetega grla, so Septabene.

• Antitusiki lajšajo in preprečujejo suh, dražeč kašelj. Sirupi z rastlinskimi izvlečki obložijo sluznico žrela in jo tako varujejo pred draženjem h kašlju. Uporabljajo se tudi zdravila, ki zavirajo delovanje centra za kašelj v možganih. Panatus vsebuje antitusik butamiratijev citrat, ki deluje centralno in ne povzroča odvisnosti. Preprečuje in blaži suhi kašelj, ki izčrpava in moti počitek. Zmanjšuje napetost bronhialnega mišičja ter olajša dihanje in bolečine v prsih. Ekspektoranti se uporabljajo za zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni dihal, ki jih spremljata produktivni kašelj in oteženo izkašljevanje viskozne sluzi. Zdravilo Solvolan zmanjša lepljivost in gostoto (viskoznost) bronhialnega izločka, olajša izkašljevanje, ublaži oteženo dihanje, zmanjša draženje h kašlju in poveča odpornost dihal proti okužbam.

• Analgetiki in antipiretiki lajšajo bolečine in znižujejo zvišano telesno temperaturo. Zato je v času gripe in prehladov Daleron obvezno zdravilo v domači lekarni.

• Nosni dekongestivi krčijo žilice v nosni sluznici, s čimer zmanjšajo njeno oteklino in tako olajšajo izločanje sluzi. Uporabljamo jih lahko največ 3 do 4 dni. Krkin dekongestiv Septanazal je učinkovit in nežen do sluznice, saj jo z učinkovino dekspantenol varuje in celi.