Bolečino v križu v vsakem trenutku čuti 15 do 20 % ljudi.

Najpogostejša je med 35. in 55. letom starosti. Zaradi pogostosti je tudi pomemben socialno-ekonomski dejavnik. Je eden od najpogostejših razlogov za bolniško odsotnost pri mlajših od 45 let in na drugem mestu med razlogi za obisk pri zdravniku. Izvira iz različnih struktur hrbtenice.

Med delovno populacijo je najpogostejša mišično-vezivna bolečina. Največkrat se pojavi zaradi nepravilne telesne obremenitve oziroma mišične preobremenitve (ponavljajočih se gibov, prisilne drže), običajno v povezavi s slabše razvitim obhrbteničnim mišičjem ali s pridruženimi degenerativnimi spremembami. Ob tem nastanejo poškodbe mišičnih vlaken in njihovih narastišč.

Mišično-vezivna bolečina je pekoča ali topa. Praviloma je hujša zjutraj, ko je telo »hladno«, med telesno dejavnostjo, ko je telo ogreto, pa je manj izrazita.

V akutni fazi jo zdravimo s protibolečinskimi zdravili in počitkom, nato pa s fizioterapijo in redno telovadbo. Zaradi pridruženega vnetja je ustreznejše zdravljenje z nesteroidnim protivnetnim zdravilom. Poškodbena bolečina je posledica hujših poškodb hrbtenice, pri katerih lahko pride tudi do zlomov vretenc. Bolečina je izrazito ostra in intenzivnejša ob premikih, vendar se ne širi.

Nujen je takojšnji pregled pri zdravniku travmatologu!

Diskalna bolečina, ki je topa, globoka in najizrazitejša v predklonu,izvira iz medvretenčne ploščice (diska) in se pojavlja med staranjem.Degeneracija oziroma staranje medvretenčne ploščice se začne že po 20. letu starosti, hitrost staranja pa je pri posameznikih zelo različna. Glavni razlog je nezadostna prekrvitev, saj se medvretenčna ploščica večinoma prehranjuje samo s prehajanjem hranil iz okolice.

Bolečina zaradi starostno spremenjene medvretenčne ploščice je razmeroma redka. Pojavlja se lahko samo v zgodnji fazi staranja, nato pa se umiri. Poznejša bolečina večinoma izvira iz drugih elementov hrbtenice.

Ker se bolečina z napredovanjem degeneracije praviloma umiri, operativno zdravljenje ni potrebno. Večinoma zadostuje konzervativno zdravljenje – lajšanje akutne bolečine s protibolečinskimi zdravili, fizioterapija in redna telesna vadba.

asist. dr. Lovro Suhodolčan, dr. med., specialist ortopedske kirurgije