Dopust je čas oddiha, čas, ki ga preživljamo s svojimi najbližjimi in ga želimo preživeti čim bolj kakovostno. Seveda si ne želimo nevšečnosti in bolezenskih težav, a vseeno nas lahko neprijetno preseneti glavobol, ki je zelo pogosta in neprijetna zdravstvena težava. Poznamo različne vrste glavobola. Med primarne oblike spadata tenzijski glavobol, ki ga vsaj enkrat v življenju občuti skoraj 90 % ljudi, in migrena, s katero se sooča dobrih 10 % ljudi. Med sekundarne oblike spada glavobol, ki je posledica organske bolezni. Bolečina v glavi je pogosta pri različnih infekcijskih boleznih, gripi, vnetju sinusov, žrela in srednjega ušesa ter pri prehladu.

Tenzijski glavobol je najpogostejša oblika glavobola. Občutimo ga kot stiskanje glave in napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Največkrat se pojavi zaradi duševne napetosti, utrujenosti, obremenjenosti oči in slabe drže. Sprožijo ga lahko tudi pomanjkanje spanja, lakota, jeza in občutek strahu, cigaretni dim in nekatere vrste hrane.

Veliko močnejši glavobol je migrena, za katero je značilna zmerna do huda utripajoča bolečina. Običajno je enostranska in se poslabša med telesno dejavnostjo. Traja lahko več ur, tudi do tri dni. Pogosto jo spremljajo slabost, bruhanje ter občutljivost za svetlobo, zvok in dišave. Marsikdaj jo sprožijo telesni napor, izpostavljenost svetlobi ali hrupu, vremenske spremembe ter nekatere vrste hrane in pijače. Z migreno se najpogosteje srečujejo ženske med 20. in 40. letom. Nagnjenost je lahko dedna.

Rešitev za lajšanje glavobola

Glavobol lahko lajšamo z različnimi tehnikami sproščanja in masaže ter s hladnimi obkladki, popolnoma brez protibolečinskih zdravil pa včasih vendarle ne gre. Najpogosteje se uporabljajo paracetamol, nesteroidni antirevmatiki in acetilsalicilna kislina. Ta zdravila zadostujejo za lajšanje blažjega in občasnega glavobola, pri hujšem pa potrebujemo celovito obravnavo.

Če ukrepi za samopomoč pri blažjem tenzijskem glavobolu niso uspešni ali je bolečina prehuda (na lestvici ocenjena z več kot 3), so potrebna protibolečinska zdravila: paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila oziroma nesteroidni antirevmatiki, acetilsalicilna kislina in kombinirani praški. Seveda z njimi ne smemo pretiravati, saj lahko pretirana uporaba privede do novega glavobola. Pri izbiri moramo biti pozorni tudi na razlike med zdravili.

Pomembno!

V nekaterih primerih samozdravljenje ne zadošča. K zdravniku moramo:

– če je bolečina huda,
– če traja več kot 10 dni,
– če jo spremlja vročina, ki traja več kot 3 dni.
– če bolečini ne moremo določiti vzroka.

Vsi bolniki, ki imajo eno ali več kroničnih bolezni in jemljejo več vrst zdravil, se morajo s svojim zdravnikom posvetovati, katero zdravilo naj izberejo za lajšanje glavobola, da ne bi prihajalo do medsebojnega delovanja zdravil. Ta opozorila so namenjena predvsem tistim, ki imajo diagnosticirano arterijsko hipertenzijo, ledvično ali srčno popuščanje, sladkorno bolezen. Za druge, ki nimajo zdravstvenih težav in imajo samo občasno blag glavobol, ni takih omejitev.

Glavobol v večini primerov ne pomeni resne bolezni. Previdnost pa je potrebna, če se postopno slabša in če vztrajno poslabšuje kakovost življenja. Enako nevarno je, če se ob glavobolu pojavljajo na primer ponavljajoče se bruhanje in slabost, nevrološki izpadi (izpadi vidnega polja, trd tilnik, otrplost, nenadna motnja govora), bolečine v očeh, epizode nezavesti. V takih primerih moramo takoj obiskati zdravnika. Naj dopust mine brez obiska pri zdravniku in vsekakor brez glavobola.