Najbrž se vsi strinjamo, da nas bolečina lahko doleti zelo hitro in da si vedno želimo, da bi čim prej minila. Kolikokrat pa se vprašamo, kaj jo je povzročilo in kaj nam skuša sporočiti?

Po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) je bolečina neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Včasih je izredno močna, včasih bolj blaga. Največkrat nam nekaj sporoča, zato je do neke mere celo pozitivna. Ko nas zaboli, se namreč ustavimo in umaknemo od tistega, kar povzroča bolečino, ter tako preprečimo nastanek nadaljnjih poškodb. Ne glede na to pa si jo želimo čim hitreje in varno odpraviti ali vsaj ublažiti. Če se odločimo za lajšanje z zdravili, se včasih sprašujemo, katero zdravilo naj izberemo.

Različne vrste bolečine

Bolečine se razlikujejo glede na trajanje, vrsto in jakost. Glede na trajanje ločimo akutno in kronično bolečino. Akutna bolečina je kratkotrajna, sproži jo bolezen ali poškodba, izgine pa s prenehanjem bolečinskega dražljaja, zacelitvijo rane ali ozdravitvijo vnetja. Med tipične primere spadajo bolečina po operacijah in poškodbah, bolečina zaradi ledvičnih kamnov, zobobol, bolečina ob vnetjih, ob porodu. Če vztraja več kot tri mesece, jo imenujemo kronična bolečina. Obstaja lahko ne glede na to, ali je osnovni vzrok bolezni odstranjen. Ker je dolgotrajna, pogosto poslabša kakovost našega življenja.

Bolečino, ki je posledica vzdraženja bolečinskih receptorjev (npr. kože, kosti, sklepov, notranjih organov), imenujemo nociceptivna bolečina. Nevropatska bolečina pa je povezana z okvarami v živčevju, ki so najpogosteje posledica sladkorne bolezni. Občuti jo vsak šesti bolnik s sladkorno boleznijo. Pojavi se tudi pri drugih boleznih živčevja (npr. pri pasovcu), ob pretiranem pitju alkohola, kemoterapiji in starostnih spremembah hrbtenice. Pogosta je tudi pri poškodbah hrbtenjače, multipli sklerozi in možganski kapi. Bolniki jo opisujejo kot bliskovito, prebadajočo, globoko, žarečo, pekočo, ostro, zbadajočo, mravljinčavo ali elektrizirajočo.

Včasih se bolečina pojavi brez telesnega vzroka. Zelo pogosto pa gre za mešano bolečino, v kateri lahko hkrati prepoznamo različne vrste bolečine. Taka je npr. kronična bolečina v križu.

Bolečini se pogosto pridružijo številni neznačilni telesni bolezenski znaki, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, neješčnost, napete in boleče mišice, omejena gibljivost, ter čustvene in razpoloženjske spremembe, kot so depresija, jeza, tesnoba, strah pred ponovno poškodbo. Vsi ti simptomi nam lahko preprečujejo, da bi se vrnili na delo in k prostočasnim dejavnostim. Zato je zelo pomembno, da bolečino pravočasno in optimalno zdravimo, saj tako preprečimo, da se iz akutne razvije v kronično. 

Kronična bolečina je eden od najpogostejših razlogov za obisk zdravnika. Ocenjujejo, da v Sloveniji za kronično bolečino trpi četrtina odraslih prebivalcev.

Za različne vrste in jakosti bolečine so na voljo različna zdravila

Lajšanje blage bolečine

Pri blagi akutni bolečini, npr. pri glavobolu, zobobolu, menstrualni bolečini, bolečini v hrbtu ter v mišicah in sklepih, lahko posežemo po šibkih protibolečinskih zdravilih, ki so na voljo brez recepta. V to skupino spadajo paracetamol, acetilsalicilna kislina (ASA) in nesteroidni antirevmatiki (NSAR). Paracetamol je eden od najvarnejših analgetikov in je primeren za otroke, nosečnice in starejše. Znižuje tudi zvišano telesno temperaturo. Nesteroidni antirevmatiki imajo poleg protibolečinskega delovanja še protivnetni učinek, zato so primerni za zdravljenje bolečine, ki je povezana z vnetjem. Zdravila iz te skupine so po protibolečinskem učinku primerljiva, razlikujejo pa se po tveganju za nastanek srčno-žilnih zapletov in zapletov v prebavilih. Tako je npr. naproksen varnejši za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, medtem ko diklofenak povzroča manj neželenih učinkov v prebavilih (npr. bolečina v trebuhu, razjede).

Lajšanje srednje močne do močne bolečine

Za zdravljenje srednje močne bolečine uporabljamo zdravila za zdravljenje blage bolečine,
dodamo pa jim šibke opioide (npr. tramadol) in druga zdravila. Priporočljiva je tudi kombinacija več zdravil (npr. tramadola in paracetamola), saj tako z manjšimi odmerki dosežemo boljši protibolečinski učinek in preprečimo pojav neželenih učinkov.

Lajšanje močne bolečine

Najmočnejšo bolečino (npr. zaradi tumorjev, v hrbtu in sklepih, bolečine živčevja) zdravimo z zdravili za lajšanje srednje močne do močne bolečine, ki jim dodamo močne opioide (npr. morfij).

Zdravljenje nevropatske bolečine je drugačno

Kadar bolnik trpi zaradi nevropatske bolečine, je pristop k zdravljenju in izbiri zdravil drugačen. Običajna protibolečinska zdravila niso učinkovita ali vsaj ne tako, kot bi pričakovali. Nevropatska bolečina se le redko povsem umiri, zato je pomembnejši cilj zdravljenja izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja. Med zdravili, ki jih za zdravljenje nevropatske bolečine priporočajo evropska priporočila, sta tudi pregabalin in duloksetin. Da bi dosegli učinkovit nadzor nad nevropatsko bolečino, se zdravniki pogosto odločijo za kombinirano zdravljenje. Ena od značilnosti zdravljenja nevropatske bolečine je tudi to, da mora bolnik predpisane odmerke zdravil praviloma jemati vsaj tri tedne, preden je opazen ugoden učinek. 

Kako si lahko pomagamo sami?

Številna protibolečinska zdravila nam omogočajo, da zaradi bolečine ne trpimo. Pri lajšanju blage do srednje močne bolečine si velikokrat lahko učinkovito pomagamo sami z zdravili, ki jih v lekarni dobimo brez recepta. 

Za odpravljanje blage do srednje močne bolečine, ki je posledica glavobola ali zobobola, bolečine ob menstruaciji, mišične in revmatske bolečine, bolečine po poškodbah ter bolečine po zdravniških in zobozdravniških posegih sta na voljo Daleron, ki vsebuje paracetamol, in Nalgesin S, ki vsebuje naproksen. Nalgesin S je zdravilo, ki je primerno za zdravljenje blage do srednje močne bolečine in za razliko od paracetomola deluje protibolečinsko, protivročinsko in tudi protivnetno. Deluje izredno hitro in med vsemi protibolečinskimi zdravili, ki so dostopna brez recepta, najdlje, do 12 ur. Običajni odmerek za odrasle in mladostnike, starejše od 12 let, je 1 tableta. Dokler trajajo bolečine, ga lahko jemljemo na 8 do 12 ur, največ 3 tablete na dan. Brez posveta z zdravnikom se lahko zdravimo največ 7 do 10 dni. Farmacevt v lekarni vam bo svetoval naustreznejše zdravilo, koliko časa lahko zdravilo jemljete in kdaj morate obiskati zdravnika.