Občutek bolečine nastaja v možganih, ki prek živčnih poti prejemajo dražljaje iz receptorjev v koži in drugih organih. Prav zato ljudje različno občutimo bolečino in jo tudi subjektivno ocenjujemo. Vsem je skupna želja, da bi bolečina čim prej minila, zato se nam postavlja vprašanje, kako to doseči čim hitreje in varno.

Poznamo več vrst bolečine

Bolečine se razlikujejo po jakosti in drugih značilnostih. Za ugotavljanje jakosti uporabljamo različne metode. Najpogostejša je vizualna analogna lestvica, ki je razdeljena na enote od 0 do 10 (0 – brez bolečin, 10 – neznosna bolečina). Včasih se uporablja skupaj z grafično lestvico. Glede na trajanje pa ločimo akutno in kronično bolečino. Akutna bolečina je kratkotrajnejša in se običajno pojavi zaradi poškodbe ali vnetja, kronična bolečina pa traja najmanj tri mesece in močno poslabša kakovost življenja.

Kdaj si lahko bolečino lajšamo sami, katero zdravilo lahko vzamemo in na kaj moramo biti posebno pozorni

Kadar je bolečina blaga in poznamo njen vzrok, je zdravljenje preprosto. Posežemo lahko po analgetiku, ki je v lekarni na voljo brez recepta. Kadar je bolečina hujša, pa moramo obiskati zdravnika. Zdravljenje je odvisno od jakosti bolečine. Blago bolečino zdravimo s paracetamolom, acetilsalicilno kislino (ASK) in nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAR). Za blažitev srednje hude bolečine nam zdravnik predpiše šibke opioide (npr. tramadol, kombinacijo tramadola in paracetamola), za blažitev zelo hude bolečine pa močne opioide.

Bolečino najpogosteje lajšamo s paracetamolom, ASK in NSAR, ki delujejo tudi protivročinsko in protivnetno. ASK veliko ljudi (predvsem bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi) jemlje tudi preventivno, saj zmanjšuje možnost za srčno-žilne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.

Vsako zdravilo ima poleg želenih učinkov tudi neželene. Neželeni učinki NSAR in ASK so lahko neposredni (neposredno poškodujejo sluznico prebavil) ali posredni (nastopijo kasneje, ko zdravilo iz prebavil pride v kri in nato s krvjo spet do sluznice prebavil). Večje tveganje za nastanek neželenih učinkov na prebavila imajo bolniki, ki so že imeli razjedo želodca ali dvanajstnika ali so celo krvaveli iz razjede, starejši od 70 let, bolniki, ki jemljejo več različnih NSAR in ASK ali večje odmerke teh zdravil, ter bolniki, ki jemljejo zdravila za preprečevanje strjevanja krvi ali steroide. Bolnikom z navedenimi dejavniki tveganja zdravnik predpiše zdravilo iz skupine zaviralcev protonske črpalke, ki zavre izločanje želodčne kisline in zmanjša vpliv neželenih učinkov NSAR in ASK na sluznico prebavil.

NSAR se med seboj razlikujejo predvsem po neželenih učinkih. V skupino z večjim tveganjem za prebavila spada ketoprofen, medtem ko sta diklofenak in ibuprofen varnejša. Izsledki številnih raziskav kažejo, da je pri naproksenu v primerjavi z drugimi NSAR najmanjše tveganje za srčno-žilne zaplete, zato je varnejša izbira zlasti za bolnike s povečanim srčno-žilnim tveganjem.