Človeško telo je narejeno za gibanje in tek je zagotovo ena od najbolj naravnih oblik športa. Pri teku se naše telo premika naprej, tako da se odrivamo z nogami, stopali, boki, trebušnimi mišicami, rameni in rokami. Deluje torej celotno telo, krepijo pa se tako zunanje kot notranje mišice. Odličen je za ohranjanje zdravja in za krepitev življenjsko pomembnih funkcij, predvsem za delovanje srca, žilja in dihal.

Najpogostejše tekaške poškodbe

Tek je iz leta v leto bolj razširjen, kar dokazuje tudi obiskanost tekaških prireditev. To lahko pripišemo stresnemu življenju in prenatrpanim urnikom, ki nam žal prepogosto omejujejo obiske vodenih vadb ob določenih urah. Tečemo pa lahko skoraj kjerkoli in kadarkoli. Hkrati s čedalje večjo priljubljenostjo teka pa se povečuje tudi pogostost poškodb. Najpogosteje so posledica neprimerne obutve, napačne tehnike teka, neustreznega terena in pretiravanja glede na našo telesno pripravljenost.

Tekaško koleno (bolečine v kolenu) je posledica drgnjenja pogačice in roba stegnenice. Najpogostejši vzrok je nenormalen položaj stopala med tekom, do katerega lahko pride zaradi neustrezne tekaške obutve. Pravilno izbrana obutev namreč pomaga ohranjati pravilen položaj stopala med tekom.

Vnetje Ahilove tetive je vnetje kite, s katero so mečne mišice pripete na petnico. Do vnetja pride, ker se zaradi preobremenitve med tekom kita delno ali popolnoma pretrga.

Zvin je poškodba, pri kateri se deli sklepa razmaknejo in nekaj časa ostanejo ločeni. Najpogosteje ga povzročijo zdrsi, padci ali napačen položaj nog pri postavljanju na tla. Največkrat je poškodovan spodnji skočni sklep – gleženj.

Stresni ali utrujenostni zlom je razpoka na kosti in ne popoln prelom. Povzročajo ga predvsem ponavljajoče se obremenitve. Pogost je pri mladih tekačih, ki se zaradi zagretosti prehitro odločijo za tekmovanje in so zato njihovi treningi prenaporni.

Vnetje pokostnice se kaže kot bolečine v predelu goleni. Običajno ga povzroči nepravilna tekaška tehnika, preobremenitev ali pretiravanje s tekom.

Težave z mečnimi mišicami so posledica slabšega krvnega obtoka pri čezmernem nepravilnem gibanju v stopalu. Pogoste so pri tekačih, ki tečejo po prstih.

Mišični krč je boleče, nehoteno krčenje mišice, ki traja nekaj sekund, lahko pa tudi 15 minut ali dlje. Lahko se ponavlja. Do mišičnega krčenja pride zaradi utrujenosti, dehidracije, pomanjkanja mineralov ali kakšne druge zdravstvene težave.

Bolečine v predelu križa se lahko pojavijo zaradi ohlapnosti trebušnih in hrbtnih mišic, ki stabilizirajo trup, nepravilnega težišča telesa in porušene statike mišic trupa in nog.

Žulj so mehurji na koži, ki so napolnjeni s prozorno tekočino ali krvjo. Včasih gre le za zadebeljeno kožo. Največkrat jih povzroča pretesna tekaška obutev.

Poškodbe nohtov povzroči nenormalen pritisk, zaradi česar lahko pride do izliva krvi pod nohtom, noht lahko celo odpade. Običajno jih povzroča pretesna tekaška obutev.

Kako preprečiti in zdraviti poškodbe

Poškodbe, ki nastanejo med tekom, lahko z upoštevanjem nekaterih osnovnih pravil močno zmanjšamo ali celo preprečimo. Izbrati moramo ustrezno tekaško opremo ter realno oceniti svojo tekaško pripravljenost in zdravstveno stanje. Poskrbeti moramo za ogrevanje pred tekom, reden trening in pravilo stopnjevanje obremenitev, počitek, ustrezno prehrano pred treningom in po njem, čas za regeneracijo ter zadosten vnos tekočine. Ne nazadnje pa sta pomembni tudi vztrajnost in potrpežljivost, zaradi katerih je tek užitek in ne obveznost.

Če kljub upoštevanju teh pravil pride do poškodbe, je pomembno ustrezno ukrepanje. Najprej začasno prenehamo z vadbo. Tako ne tvegamo, da bi poškodba postala še resnejša, saj bi to lahko pomenilo dolgotrajno zdravljenje, med katerim ne bi mogli biti telesno dejavni, česar pa si noben tekač ne želi. Mirovanje in počitek sta potrebna toliko časa, da bolečine popolnoma izginejo.

Na spletu in v literaturi se pri akutnih športnih poškodbah kot vodilo za rehabilitacijo uporablja angleška kratica RICE.

Kaj pomeni kratica RICE?

REST – počitek. Ob poškodbi moramo prenehati z vadbo in počivati, drugače se lahko stanje poslabša.

ICE – led. Poškodovano mesto moramo v prvih 24 urah hladiti, da zmanjšamo bolečine, vnetje in nastajanje otekline. Hladimo v intervalih po 20 minut.

COMPRESION – stiskanje. Poškodovani ud moramo poviti, saj tako preprečimo otekanje. Povijanje mora biti dovolj čvrsto, vendar ne pretesno, da ne pride do zastajanja krvi.

ELEVATION – dvig. Če poškodovani del dvignemo nad položaj srca, olajšamo prehod krvi in limfe proti srcu. Oteklina se bo lažje resorbirala, bolečina pa bo manjša.

Pri lajšanju bolečin si lahko pomagamo tudi s peroralnimi oblikami nesteroidnih antirevmatikov, na primer z zdravilom Nalgesin S. Deluje izredno hitro (že v 15 minutah*) in med vsemi protibolečinskimi zdravili, ki so dostopna brez recepta, najdlje, do 12 ur. Vsebuje učinkovino naproksen, ki ima trojno delovanje: protibolečinsko, protivnetno in protivročinsko. Poleg bolečin v mišicah in sklepih učinkovito lajša še glavobol, zobobol, menstrualne bolečine ter blago do zmerno migreno. Običajni odmerek pri odraslih in mladostnikih, starejših od 12 let, je 1 tableta. Dokler trajajo bolečine, ga lahko jemljemo na 8 do 12 ur, največ 3 tablete na dan.

Več o Nalgesinu S je na www.nalgesin.si. *Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 1980; 10: 259–63.