Protin povzročajo prirojene presnovne motnje ter povečano nastajanje ali zmanjšano izločanje sečne kisline zaradi zdravil ali pridruženih bolezni. Bolezen poteka v nekaj razvojnih obdobjih. V polovici primerov je pri prvem protinskem napadu vnet sklep palca na stopalu. Pri skoraj 70 % nezdravljenih bolnikov že v prvem letu sledi ponovni napad. Najpogosteje je prizadet nart, sledijo gleženj, peta, koleno, zapestje, mali sklepi prstov rok in komolec. Vnetje se pogosto začne ponoči, sprožijo ga lahko tudi poškodba, pitje alkohola in okužbe. Spremljata ga huda bolečina in zvišana telesna temperatura. Kasnejši napadi prizadenejo več sklepov hkrati. Če bolezni ne zdravimo, se lahko razvije kronični protin. V koži uhlja, sklepnih ovojnicah, kitah, tudi v srčni mišici, srčnih zaklopkah, grlu in drugje se pojavijo skupki kristalov sečne kisline (tofi).

Zdravljenje protina

Diagnozo protina lahko postavi le zdravnik. Navadno predpiše zdravila s protibolečinskim in protivnetnim delovanjem ter zdravila, ki pospešujejo izločanje sečne kisline, ali pa zdravila, ki zavirajo njeno nastajanje. Ob akutnem protinskem napadu sta priporočljiva počitek in mirovanje vnetega sklepa.