Svetovna zdravstvena organizacija je 21. september razglasila za svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki je ena od oblik demence in je vse pogostejša predvsem zaradi staranja prebivalstva. Demenca je organska duševna motnja, ki nastane zaradi propadanja možganskih celic. Pogosteje se pojavlja po 65. letu.

Ko slišimo, da je nekdo zbolel za Alzheimerjevo boleznijo, pomislimo predvsem na starost in motnje spomina, vendar je to le del bolezni. Čeprav so osrednja težava motnje spomina, so pogoste tudi telesne in duševne težave. Že blago dementen bolnik ima lahko težave s požiranjem tekočin. Dostikrat pozabi dovolj piti, kar lahko privede do dehidracije. Pogosto se mu lahko zaleti, kar v najslabšem primeru pripelje do pljučnice. Drugi obraz so duševne spremembe – bolnik postane svojeglav, lahko je žaljiv in nehote hudo prizadene svojce. Včasih zamenja noč za dan in bega. Nekaj let po začetku bolezni lahko postane agresiven in razdražljiv, proti koncu pa se povsem umakne vase.

Z zdravljenjem z zdravili lahko bistveno upočasnimo napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Pomembno je, da bolezen odkrijemo in začnemo zdraviti dovolj zgodaj, ker je tako zdravljenje najučinkovitejše. Zato bodimo pozorni na znake, kot so težave s spominom, orientacijo, računanjem in pisanjem, in na to opozorimo zdravnika. Bolnika naj pri obisku zdravnika spremljajo svojci ali skrbniki, da bodo njegovo zgodbo lahko dopolnili.