Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september določilo za mesec ozaveščanja o demenci. Bolnikov s to boleznijo je v razvitem svetu vse več, ocenjujejo, da jih je na svetu več kot 44 milijonov. Zato je prav, da se o tej bolezni čim več govori, da smo seznanjeni z njenimi značilnostmi in jo prepoznamo.

Vzrokov za demenco je veliko, najpogostejši pa je Alzheimerjeva bolezen. Demenca pa ne pomeni samo izgube spomina. Pojavijo se lahko tudi tesnoba, strah, obup, depresivno razpoloženje, slaba orientiranost, zmeden govor, agresivnost, sovraštvo, nepotrpežljivost, nedružabnost, opustitev hobijev, egoizem, nezmožnost za osebno higieno in slabe prehranske navade.

Za preprečevanje demence lahko veliko naredimo že od mladosti naprej

Poskrbimo za zdravo življenje, ki naj vključuje zdravo prehrano, ohranjanje ustrezne telesne teže, veliko gibanja na svežem zraku, obvladovanje stresa ter izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pretirano pitje alkohola. Tisto, kar ogroža naše srce in žilje (zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povečana vrednost maščob v krvi), ogroža tudi naše možgane in je dejavnik tveganja za razvoj bolezni, zato je skrb za urejen krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor zelo pomembna za preprečevanje demence.

Utrdimo svoj spomin!

Starostniki pogosto rešujejo križanke, igrajo šah in veliko berejo, da bi urili in utrjevali spomin. Pa se je tako mogoče zaščititi pred Alzheimerjevo demenco? Da, mogoče je. Tako kot poznamo dejavnike tveganja za razvoj bolezni, poznamo tudi varovalne dejavnike. To sta tudi intelektualna aktivnost in pozitivno razpoloženje. Miselno in telesno aktivni ljudje morda Alzheimerjevi demenci ne bodo mogli ubežati, gotovo pa se bo pri njih pojavila kasneje, kot bi se sicer. Vse, kar bi lahko strnili v poljudno skovanko umovadba, pomaga ohranjati zdravje možganov.

Ponavljanje utrjuje spomin in je res »mati modrosti«. Prav tako zapisovanje. Zlasti pa je koristno, če bolj zapletene informacije ali dejstva poskusimo komu razložiti. Miselne vaje v družbi prinesejo še večji učinek.

Življenje z bolnikom z demenco je velika preizkušnja tudi za svojce

Skrb za bolnika zahteva veliko potrpežljivosti, skupnih rešitev, znanja in (prostega) časa svojcev. Razumeti in sprejeti morajo spremembe v njegovem vedenju ter svoje življenje prilagoditi pomoči in skrbi zanj. Pomembno je, da sprejmejo pomoč drugih, se izobražujejo o bolezni in izmenjujejo izkušnje z drugimi skrbniki.

Svojci se morajo pripraviti na spremenjeno življenje in čim prej sprejeti novo realnost. Izrednega pomena je znanje o demenci, saj tako lažje razumejo potek bolezni, se nanjo bolje pripravijo in so bolj razumevajoči. Vseeno pa svojci in skrbniki oziroma negovalci ne smejo pozabiti nase in svoje življenje (zdravje, prijatelje, prosti čas, počitnice).

Na začetku bolezen bremeni predvsem bolnika, z njenim napredovanjem pa so čedalje bolj obremenjeni tudi bližnji. Pogosto so svojci in prijatelji tudi sami ostareli ter duševno in telesno izčrpani. Pod težo bremena skrbi za bolnika z demenco lahko pride do depresije. Znajdejo se v začaranem krogu skrbi za bolnika in zase in marsikdaj morajo tudi sami poiskati pomoč.

Najhuje je, da svojci izgorijo. To je dvojna škoda – za bolnika in zanje. Zato je pomembno izobraževanje o tem, kako ravnati z bolnikom, kakšne so možnosti za dodatno pomoč in namestitev v dom starejših in kako poskrbeti zase. Velika večina bolnikov z demenco živi doma. Tudi strokovnjaki opozarjajo, da je za bolnika najbolje, da čim dlje ostane v domačem okolju, vendar je nastanitev v domu starejših občanov včasih neizogibna.

Vloga svojcev in prijateljev je neprecenljiva

Tako kot vsak človek tudi bolnik z demenco potrebuje družabno in aktivno življenje. Tudi če živi sam, lahko živi polno in ima dobre prijatelje in znance, s katerimi se obiskuje. Po drugi strani pa je starejši človek lahko osamljen, čeprav živi z družino, saj imajo otroci in vnuki svoje obveznosti. Poleg telesne in umske dejavnosti je za preprečevanje demence in depresije pomembno tudi druženje. Dobro je, da so starejši čim bolj aktivni. Včasih pa se je treba malo bolj potruditi, da ne obsedijo doma med štirimi stenami.

Bolnik z demenco lahko še dolgo sodeluje pri aktivnostih, čeprav je sčasoma zelo težko poiskati tisto, kar še zmore. Čim dlje naj ostane dejaven na področjih, ki jih še obvlada in ga veselijo. Pomembno je, da ne opravimo dela namesto njega (npr. oblačenje, obuvanje, umivanje, preprosta gospodinjska opravila), ampak mu dovolimo, da samostojno naredi, kolikor zmore. Tudi to ga ohranja pri močeh in mu vrača samozavest.

K zaščiti pred motnjami spomina prispevajo prijetni, spodbudni stiki. Vloga svojcev in prijateljev je izjemno pomembna pri prepoznavanju zgodnjih znakov bolezni, še bolj pa pri napredovanju demence, ko je treba bolnika sprejeti takega, kot je, in se zavedati, da se bo njegovo stanje iz dneva v dan slabšalo.

Bodite pozorni na spremembe, ki jih zaznate pri sebi ali svojih bližnjih, in si ne zatiskajte oči. Če opazite moteče spremembe v čustvovanju in vedenju, ki jih prej ni bilo, se posvetujte z osebnim zdravnikom.

Za svojce in prijatelje je skrb za bolnika lažja, če se zavedajo, da sicer marsičesa ne razume, vendar čuti prijetno bližino in skrb ljubljene osebe.

Bolezen je pomembno čim prej odkriti in zdraviti

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko s tem upočasnimo potek bolezni in odložimo čas, ko bolnik potrebuje stalno oskrbo.

V Sloveniji ima Alzheimerjevo bolezen več kot 40.000 ljudi, zdravi pa se jih komaj četrtina, čeprav so že več desetletij na voljo različna zdravila. Bolezni sicer ne ustavijo, jo pa upočasnijo in lahko izboljšajo spomin, vsakodnevno funkcioniranje in vedenjske simptome (npr. vznemirjenost). Vsa ta zdravila so učinkovitejša v zgodnejših fazah bolezni, zato je za uspeh izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Pomembno je tudi, da se o njih posvetujejo z zdravnikom, ki bo izbral najprimernejše zdravilo ter tako olajšal vsakodnevno življenje bolnika in njegovih svojcev.