Izraz psihoza se uporablja za opis duševnega stanja, v katerem se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja in čustvovanja. Dva glavna simptoma so halucinacije (posameznik vidi, sliši, včasih celo vonja stvari, ki jih tam ni, najpogostejši so prisluhi) in blodnje oziroma nerealni miselni konstrukti (npr. da sosed skrivaj načrtuje napad na bolnika).

Kombinacija obeh simptomov lahko resno vpliva na bolnikovo percepcijo, čustvovanje in vedenje. Kadar se simptomi pojavijo, navadno govorimo o psihotični epizodi.

Vzroki za psihozo

Psihoza ni stanje sama po sebi, temveč jo povzročajo različni dejavniki. Vzroki so lahko tudi organski, na primer Parkinsonova bolezen ali možganski tumor. Včasih lahko vzrok psihoze določimo in takrat govorimo o posebnih duševnih boleznih, o shizofreniji in bipolarni motnji.

• Pri shizofreniji ima posameznik lahko več epizod psihoze.
• Pri bipolarni motnji posameznik niha med obdobji depresije in obdobji sreče, ko se počuti poln energije in deluje impulzivno (manično).

Zdravljenje psihoze

Zdravljenje je lahko kombinacija:

• antipsihotikov, ki pomagajo olajšati simptome psihoze (jemanje zdravil je lahko kratkotrajno, lahko pa je potrebno dolgoletno zdravljenje za preprečevanje ponovitve simptomov),
• psihoterapije, ki pomaga reševati vzrok psihoze (npr. kognitivna vedenjska terapija, ki poteka prek pogovora z bolnikom).

Če je psihoza organskega izvora, je treba zdraviti tudi osnovno bolezen.