O nekaterih boleznih le redko slišimo, odrinjene so na rob. Taka je shizofrenija – že ime je skrivnostno, težko razumljivo. In v resnici je to ena najhujših duševnih bolezni. A večina predsodkov izvira iz strahu in nevednosti.

Shizofrenija je kronična bolezen, ki bolniku in njegovim bližnjim korenito spremeni življenje. Zaznamujejo jo težave v šoli ali na delovnem mestu, zanikanje bolezni, nenavadno obnašanje, izbruhi jeze, odhodi v psihiatrično bolnišnico, odklanjanje zdravljenja, umik od družine in prijateljev … Bolniki svojo bolezen s težavo sprejmejo in se sprašujejo, kakšno bo njihovo življenje.

Statistika je neusmiljena – le petina bolnikov s shizofrenijo je sposobna obdržati službo in le tretjina ohrani stabilno razmerje. Kar desetina življenje konča s samomorom. Tudi za drugimi boleznimi zbolevajo pogosteje, zato je njihova življenjska doba približno 10 let krajša.

V znanju je moč

Prav je, da vemo, da ljudje s shizofrenijo živijo med nami in z nami in da gre za bolezen, ki jo lahko zdravimo kot marsikatero drugo.

Shizofrenijo ima približno 1 % prebivalstva, v Sloveniji približno 20.000 ljudi. Pojavi se lahko kadarkoli v življenju, najpogosteje pa se začne med odraščanjem. Znaki niso zelo izraziti in se lahko prepletajo z običajnimi težavami v tem obdobju. Bolniki pogosto zlorabljajo alkohol in prepovedane droge, kar še oteži prepoznavanje bolezni in oddalji začetek zdravljenja.

Vzrokov za nastanek shizofrenije ne poznamo natančno, vemo pa, da gre za preplet dednosti, kemičnega (ne)ravnovesja v možganih in okoljskih dejavnikov.

Shizofrenija ne pomeni razcepljene osebnosti, kot se pogosto prikazuje, čeprav ime izvira iz grških besed shizo (razcep) in fren (razum). Lahko bi rekli, da gre za odmik bolnika od realnosti.

Prepoznajmo znake shizofrenije

Ljudje s shizofrenijo lahko slišijo glasove, ki jih drugi ne slišijo, imajo privide, verjamejo, da drugi nadzorujejo njihove misli, prepričani so, da jih preganjajo, da imajo nenavadna poslanstva, težave imajo z načrtovanjem, koncentracijo, pomnjenjem, odločanjem, izražanjem čustev. Postanejo zamišljeni, odsotni, malo govorijo, kar povedo, pa je pogosto slabo povezano in težko razumljivo. Povedo, da se slabo počutijo, ne spijo, so napeti, tesnobni, da jih je strah in ne morejo delati ali pa celo razmišljajo o samomoru. Vse to so simptomi, ki bližnjim kažejo, da nekaj ni v redu, zato bolnika spodbudijo, da gre k zdravniku. Zgodnje zdravljenje lahko pripomore k precej uspešnemu nadzoru razvoja bolezni.

Zdravljenje je lahko zelo uspešno

Zdravljenje shizofrenije je dolgotrajno, biti mora neprekinjeno in prilagojeno bolniku. Uporabljajo se antipsihotiki, ki uravnavajo kemično ravnovesje snovi v možganih. Simptome bolezni lahko v celoti ali vsaj deloma odpravijo, tako da je bolnik spet sposoben opravljati vse ali vsaj nekatere dejavnosti, ki jih je opravljal prej. Bolnikom so poleg tega na voljo tudi druge oblike zdravljenja, na primer psihoterapija in različne oblike pomoči za lažje ponovno vključevanje v dejavno družbeno življenje, šolske programe ali iskanje zaposlitve. Če bolniki redno jemljejo predpisana zdravila, se držijo tudi drugih navodil in skrbijo za zdrav življenjski slog, torej se izogibajo alkoholu, drogam, kajenju, neredni in nekakovostni prehrani ter se redno gibljejo, potem so lahko normalno dejavni. Če imajo tudi podporo bližnjih, ki jim pomagajo in jih spodbujajo, lahko polno živijo.