Ali lahko shizofrenija pri starejših vodi v demenco?
Shizofrenija je motnja v delovanju osrednjega živčevja, za katero so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in hotenja. Značilen je beg iz resničnosti v lastni svet blodenj in halucinacij. Pojavijo se psihomotorične napetosti, na primer skrajna motorična zavrtost ali pa pretirana vznemirjenost, ki vodi v množico brezciljnih gibov.

Shizofrenija se pojavlja pri približno 1 % ljudi. Njeni simptomi se največkrat pokažejo v poznih najstniških letih ali v zgodnjih 20. letih. Pri majhnem številu obolelih se simptomi pojavijo šele v pozni odrasli dobi. Nekateri simptomi so lahko pri enem bolniku zelo izraziti, pri drugem pa se sploh ne pojavijo. Vpliv bolezni na opravljanje vsakodnevnih dejavnosti je lahko blag (bolnik živi dokaj normalno) ali pa je tako močno izražen (v resnih kliničnih primerih), da je potreben sprejem v bolnišnico.

Po navedbah britanske revije British Journal of Psychiatry bi lahko shizofrenija, ki se pojavi po 50. letu, vodila v nastanek demence. V klinično raziskavo, katere rezultati so bili objavljeni v reviji, je bilo vključenih 27 bolnikov, pri katerih se je shizofrenija v povprečju pojavila po 70. letu.

Bolniki na začetku klinične raziskave niso imeli znakov demence. Po petih letih je v klinični raziskavi sodelovalo še 19 bolnikov. Raziskovalci so pri devetih odkrili nekatere znake demence, pri petih Alzheimerjevo bolezen, pri enem demenco zaradi možganske kapi, pri treh pa demenco neznanega vzroka. Po petih letih nihče iz kontrolne skupine (povprečno enako stari zdravi prostovoljci) ni imel znakov demence. Raziskovalci so tudi opazili, da so simptomi shizofrenije pri bolnikih, ki med klinično raziskavo niso postali dementni, po petih letih delno ali celo povsem izginili.

Zakaj se pri nekaterih bolnikih s pozno shizofrenijo pojavijo znaki demence in ali so vzrok za to genetski dejavniki, bodo pojasnile nadaljnje klinične raziskave.