Driska je posledica pospešenega prehajanja vsebine skozi črevesje in posledično pogostejšega odvajanja ali zmanjšanja trdote blata. Navadno se pojavita obe spremembi hkrati. Če traja manj kot 14 dni, govorimo o akutni driski, če traja več kot mesec, pa o kronični. V blatu se poveča količina vode in mineralov, pojavijo se neprebavljeni ostanki hrane, lahko celo kri. Ko se znatno poveča količina neprebavljene hrane, se zmanjša prehajanje hranljivih snovi v telo. V črevesju so aktivni predvsem dejavniki izločanja (sekrecije), vsrkavanje (absorpcija) biomolekul, vode, vitaminov in mineralov pa oslabi. Zaradi tega pride do zmanjšanega vsrkavanja (malabsorpcije) za življenje potrebnih snovi. Človek začne hujšati, izgubi veliko telesnih tekočin in mineralov, zato pride do izsušitve ali dehidracije. V telesu nastopi negativno energijsko ravnovesje. Če ga ne prepoznamo in ne zdravimo dovolj hitro, lahko v skrajnem primeru povzroči smrt. V nerazvitem svetu so driske pogoste zaradi okužb z mikroorganizmi in so eden od najpogostejših vzrokov za umrljivost, še posebej pri otrocih. Otroci so zaradi majhnih energijskih zalog za negativno ravnovesje hranil in tekočin še posebej občutljivi.

Vzroki driske

• Okužbe s patogenimi mikroorganizmi (npr. z rotavirusi, salmonelami, zajedavci).
• Preobčutljivost za sestavine živil (mleko, gluten).
• Avtoimunske črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen).
• Potovanja v oddaljene kraje z nižjim življenjskim standardom (potovalna driska).
• Nepravilno delovanje trebušne slinavke.
• Neželeni učinki nekaterih zdravil (npr. antibiotikov).
• Zloraba odvajal.
• Sistemske bolezni (npr. cistična fibroza), ko pride do okvare notranjih organov zaradi prirojenega nastajanja vodnih bul.
• Operativna odstranitev delov črevesja zaradi drugih bolezni.
• Funkcijske motnje, značilne za sindrom razdražljivega črevesja.

Ali ste vedeli?

• Okužbe z mikroorganizmi spremljajo vodene in pogoste driske s krči.
• Neprebavljena hrana in veliko maščob ter izjemno neprijeten vonj blata verjetno pomenijo motnjo v delovanju trebušne slinavke.
• Za avtoimunske črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnovo bolezen) je značilno pogosto odvajanje sluzavega ali celo krvavega blata.
• Občasno izmenjavanje driske in zaprtja, ki ju spremlja značilno kruljenje v trebuhu (borborigmi), je najbolj značilno za sindrom razdražljivega črevesja.
• Boleča iztrebljanja majhnih količin blata (tenzemi), ki jih spremlja kri v blatu, in ponavljajoči se klici k iztrebljanju pogosto kažejo na vnetno razjedo danke ali pa na tumor v tem predelu.
• V moki in prepečencu so dekstrini, ki zavirajo gnitje in na črevesje delujejo prečiščevalno.
• Neredni obroki, nezdrava hrana in stres porušijo sestavo bakterijske flore v črevesju, kar povzroča driske.
• Do izsušitve pride, ker telo izgublja vodo in minerale (npr. s čezmernim potenjem, povečanim izločanjem seča). Znaki izsušitve so suha usta, huda žeja, malo ali celo nič potemnjenega seča, vrtoglavica in hiter srčni utrip.

Kako si lahko pomagamo sami?

• Izgubljeno tekočino nadomestimo s pitjem izotoničnih pijač, lahko tudi blago sladkane in soljene vode.
• Naredimo prehranjevalni post! Pijmo nesladkane čaje (pravi čaj, kamilični čaj), jejmo prepečenec, rižev sluz, prežganko, korenčkovo juho, primerno soljeno nemastno kostno juho, pretlačene zelenjavne kaše, pretlačene testenine, nastrgana in porjavela jabolka. Pijmo manj mleka in jejmo manj mlečnih izdelkov, sladkorja, čistih maščob in zelenjave.
• Preden gremo k zdravniku, ne pretiravajmo z zdravili proti driski in s pripravki, ki vsebujejo črevesne bakterije.

Kdaj moramo nujno obiskati zdravnika?

Obisk pri zdravniku je nujen:

• če v blatu opazimo kri,
• če imamo hude krče in bolečine,
• če pride do znakov izsušitve,
• če imamo krvavo drisko.

Preiskave

Za učinkovito zdravljenje driske je treba ugotoviti njen vzrok. Bistvene preiskave za določanje vzroka driske so:

• merjenje telesne temperature,
• ugotavljanje prisotnosti mikroorganizmov ali ostankov hrane v blatu,
• določanje aktivnosti vnetnih kazalcev v krvi (povečano število belih krvničk, večja sedimentacija, večja aktivnost reaktivnega proteina C),
• endoskopska ali rentgenska preiskava črevesja.

Zdravljenje

Ker so vzroki driske zelo različni, se tudi zdravljenje precej razlikuje. Pri vseh načinih pa najprej poskušamo nadomestiti izgubljeno tekočino in minerale (navadno z infuzijo), odpraviti bolečino, znižati zvišano telesno temperaturo in preprečiti nadaljnje krvavitve.