Tveganja za okužbo 

Povečano tveganje, da zbolimo za potovalno drisko, predstavljajo predvsem potovanja v Severno in Subsaharsko Afriko, Indijo, Jugovzhodno Azijo, Južno Ameriko, Mehiko in na Karibske otoke. Obolevnost je višja pri obisku večjega števila držav in ob potovanju v deževni dobi. V 85% primerov so povzročitelji bakterije, redkeje virusi, lahko pa gre za okužbo s parazitom. Najpogostejši vir okužbe je fekalno kontaminirana hrana. Do njene kontaminacije navadno pride na odprtih trgih, kjer so prenašalci muhe, zaradi nečistih rok prodajalca ali nečiste površine za njeno pripravo. Tudi za lepo hotelsko restavracijo se lahko skriva higiensko oporečna kuhinja. Voda redkeje predstavlja vir okužbe. Z njo se prenašajo zlasti virusni povzročitelji. Tudi kocke ledu so lahko vir okužbe, saj zamrzovanje samo zmanjša število bakterij v vodi. Če kocke raztopimo v žgani pijači, število bakterij v pijači lahko še vedno zadošča za okužbo.

Težave, ki spremljajo potovalno drisko 

Potniki navadno zbolijo v prvem tednu po prihodu v tuje kraje. Nezdravljena bolezen traja 3 do 5 dni. Okoli 20% bolnikov za dan ali dva obleži v postelji, pri 10−15% bolnikov driska traja dlje od enega tedna. Običajno drisko spremljajo slabost in krči v trebuhu, lahko je pridruženo tudi bruhanje, povišana telesna temperatura in/ali kri v blatu. Hujša dehidracija je pri potovalni driski redka. 

Preprečevanje potovalne driske 

Potnik se mora zavedati, na kakšen način se lahko okuži ter vedeti, katera hrana in pijača je varna:

• hrana, ki je skuhana pri temperaturi nad 65°C in postrežena še vroča,
• suha in zelo sladka hrana,
• olupljena zelenjava in sadje,
• arašidovo maslo,
• ustekleničena pijača, predvsem gazirana. 

V predelih, kjer vode ni možno kupiti, jo je treba prekuhati. Po vretju 3 do 5 minut jo ohladimo in hranimo pokrito v isti posodi. Možna je tudi dezinfekcija vode s klorovimi ali jodovimi tabletami.

Preventivno jemanje zdravil se priporoča zgolj pri potnikih s pomanjkljivim imunskim odzivom ter pri potnikih z velikim tveganjem za nastanek zapletov zaradi dehidracije: zdravljenje z diuretiki, digitalisom, bolniki s srčno-žilnimi obolenji ali kronično vnetno boleznijo črevesja.  

Zdravljenje potovalne driske  

Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju potovalne driske je skrb za nadomeščanje tekočine in elektrolitov. Bolnik, ki bruha, naj uživa tekočino v majhnih požirkih, po potrebi lahko predhodno vzame zdravilo proti bruhanju. Tekočino nadomeščamo s pitjem vode, elektrolite pa z uživanjem juhe ali slanih palčk, krekerjev. Priporočljivi so tudi sadni sokovi, ki vsebujejo glukozo in kalij. Protimikrobno zdravljenje je potrebno, kadar drisko spremljajo hudi krči v trebuhu, vročina in/ali kri v blatu. Pri zdravljenju potovalne driske so najpomembnejši kinoloni, ki pa se odsvetujejo nosečnicam in otrokom do 12. leta starosti. 

Kdaj je nujna zdravniška pomoč? 

Bolnik mora poiskati zdravniško pomoč:

• če ne more nadomeščati izgube tekočine,
• če driska kljub zdravljenju traja dlje od 48 do 72 ur ali vročina dlje od 24 ur,
• če je dobil drisko kljub preventivnemu jemanju zdravil. 

Vir: MED RAZGL 1999; 38:suppl 8: 73−82.