V Sloveniji se zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku vsako leto zdravi približno 2500 ljudi. Moški zbolijo kar dvakrat pogosteje kot ženske.

Najpogostejše težave so:

• topa, stalna bolečina v trebuhu,
• napihnjenost, polnost,
• pekoč občutek v žlički,
• spahovanje,
• izguba teka in hujšanje.

Razjeda na dvanajstniku je najpogostejši organski vzrok dispepsije. Pri tej bolezni je vodilni simptom bolečina, ki je hujša na tešče, popusti pa po zaužitju hrane ali antacidih. Pogosto se ji pridružita slabost in bruhanje.

Za razjedo na želodcu je značilna bolečina, ki se pojavi kmalu po obroku hrane in jo spremljajo občutek hitre sitosti, slabost, napenjanje in spahovanje.

Vzroki razjede na želodcu in dvanajstniku

• Pri 90 % bolnikov so vzrok nekatera zdravila proti bolečinam in vnetju (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, ketoprofen, diklofenak) ali pa bakterija Helicobacter pylori.
• Drugi dejavniki tveganja so starost nad 60 let, želodčne težave v preteklosti, krvavitve iz prebavil v preteklosti, jemanje kortikosteroidov in jemanje zdravil proti strjevanju krvi.

Ali ste vedeli?

• Razjede na želodcu in dvanajstniku lahko razlikujemo glede na čas, ki mine med obrokom in pojavom bolečine, vendar to ni popolnoma zanesljivo. Razjede na želodcu pogosteje bolijo takoj po obroku, razjede na dvanajstniku pa kasneje.
• Pomen bakterije H. pylori za nastanek razjed je znan šele od zgodnjih osemdesetih let 20. stoletja.
• Okužba z bakterijo H. pylori je najpogostejša kronična okužba na svetu.
• Število novih obolenj se v zadnjih letih zmanjšuje.
• Sokovi z dodatkom limone lahko v trebuhu povzročijo neprijeten občutek, podoben kot pri težavah z razjedo.
• Mleko poveča izločanje želodčne kisline, vendar nekaterim bolnikom blaži težave.

Kako si lahko pomagamo sami?

• Živimo zdravo, z veliko gibanja in čim manj stresa, ohranjajmo primerno telesno težo, opustimo razvade, kot so kajenje, pitje kave in alkohola.
• Skrbimo za redno in uravnoteženo prehrano. Majhne grižljaje jejmo počasi in vsakega dobro prežvečimo.
• Težave lahko lajšamo z zdravili za samozdravljenje (z antacidi, z zaviralci histaminskih receptorjev H₂).
• Nekatera zdravila proti vnetju in bolečini škodujejo sluznici prebavil, zato jih ne jemljimo prepogosto. O tem se pogovorimo s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
• Redno opazujmo blato, saj ni nujno, da krvavitev iz razjede vedno spremlja bolečina.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

Obisk pri zdravniku je nujen, če opazimo črno blato.

Če jemljemo pripravek, ki vsebuje bizmut, je blato lahko črno (temno). To je običajen in nenevaren stranski učinek, ki je posledica obarvanja zaradi bizmuta. Izgine po prenehanju jemanja pripravka.

Preiskave

Za potrjevanje razjede na želodcu je najpomembnejša endoskopska preiskava – gastroskopija, s katero pregledajo tudi požiralnik in dvanajstnik. Danes uporabljajo upogljive naprave, opremljene z videosistemi, sliko pa je možno spremljati na zaslonu.

Najzanesljivejši metodi za dokazovanje okužbe z bakterijo H. pylori sta dihalni test s sečnino ter dokazovanje antigena te bakterije v blatu. Razmeroma zanesljiva sta tudi hitri ureazni test (HUT) in odkrivanje bakterije z mikroskopom v drobcih želodčne sluznice.

Kdaj je gastroskopija nujna?

• Pri bolnikih, ki imajo težave prvič.
• Po 45. letu, ko je verjetnost za nastanek raka prebavil večja.
• Če se zaradi krvavitve iz prebavil pojavita črno blato in bruhanje krvi.

Zdravljenje

Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje težav in vzrokov za nastanek razjede.

Če zdravnik s preiskavami potrdi razjedo na želodcu ali dvanajstniku, navadno predpiše zaviralce protonske črpalke, ki jih bolniki v povprečju jemljejo 4 tedne (2–8 tednov).

Če dokaže prisotnost bakterije H. pylori v želodcu, predpiše še antibiotike. Najpogostejši sta kombinaciji metronidazola in klaritromicina ter amoksicilina in klaritromicina. Antibiotično zdravljenje traja 14 dni. Zdravnik lahko predpiše tudi zdravilo, ki vsebuje bizmut, za katerega je prav tako dokazano, da koristi pri zdravljenju okužbe s H. pylori.