O gastroezofagealni refluksni bolezni (GERB-u) govorimo, ko vračanje želodčne kisline v požiralnik povzroča težave oziroma kadar se te težave pojavljajo vsaj 2 dni v tednu in poslabšajo kakovost bolnikovega življenja. Najpogostejši značilni težavi sta zgaga (pekoč občutek v žlički ali za prsnico) in regurgitacija (vračanje kisle želodčne vsebine v usta), druge pa so še spahovanje, slabost, napenjanje, motnje požiranja in pretirano slinjenje.

GERB nastane, ker zaradi ohlapnosti mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom v požiralnik pride želodčna kislina. Mišica zapiralka skrbi za spuščanje hrane v želodec in se odpre, ko pogoltnemo hrano ali tekočino. Če je odprta, ko ne požiramo, želodčna kislina zateka nazaj v požiralnik ali še višje, celo do sluznice grla in žrela. Pri tem pride do draženja sluznice požiralnika, kar se običajno kaže kot zgaga ali bolečina. Pri bolnikih s hujšo obliko bolezni se lahko vname sluznica ali pa na sluznici požiralnika nastanejo razjede.

V reviji z naslovom Da ne bo peklo pišemo o tem, zakaj GERB nastane, kaj lahko storimo sami in kdaj moramo k zdravniku. GERB poleg zgage in regurgitacije povzroča še neznačilne težave, ki prizadenejo organe, povezane s požiralnikom. Lahko je razlog za kronični kašelj, vnetje grla, hripavost, astmo, razjede zob, občutek tujka v grlu in (zunajsrčno) bolečino v prsih. Te težave imenujemo neznačilni simptomi GERB-a, strokovno pa ekstraezofagealni GERB. Po nekaterih raziskavah naj bi kar 60 do 80 % bolnikov z GERB-om imelo katero od neznačilnih težav, pogosto tudi več skupaj.