Dispepsija (dys – slabo, pepsio – prebava) je občasna ali stalna bolečina v zgornjem delu trebuha in spodnjem delu prsnega koša. Izvira iz prebavil in je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika.

Agresivni dejavniki

• želodčna kislina
• pepsin (želodčni encim)
• žolčne kisline
• bakterija Helicobacter pylori
• nesteroidna protivnetna zdravila
• alkohol
• kajenje

Obrambni dejavniki

• zaščitni sluz z bikarbonatno oziroma alkalno oviro in fosfolipidno zaščito
• hitro obnavljanje sluznice ter prehajanje kislih in alkalnih snovi skozi njo
• prostaglandini (prenašalci vnetnih dogajanj v celici)
• dobra oskrba sluznice s krvjo

Vzroki dispepsije

• vnetje sluznice požiralnika, želodca in dvanajstnika
• razjeda na želodcu ali na dvanajstniku
• rak prebavil

Ali ste vedeli?

• Zdravnika obišče manj kot 50 % ljudi z dispeptičnimi težavami.
• Dispepsijo ima do 5 % oseb, pregledanih v osnovnem zdravstvu.
• Pri 40 % ljudi je dispepsija vzrok za napotitev v gastroenterološko ambulanto.
• Pri skoraj dveh tretjinah bolnikov z dispepsijo ne odkrijemo organskega vzroka. Govorimo o funkcijski ali neulkusni dispepsiji. Težave so podobne kot pri razjedah na želodcu ali na dvanajstniku ter pri motnjah v odvajanju, lahko pa so tudi povsem neznačilne.
• Dispeptične težave ima najmanj enkrat v življenju kar 40 do 60 % svetovnega prebivalstva.

Kako si lahko pomagamo sami?

• Vsak dan pojejmo pet zmernih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.
• Opustimo pitje alkoholnih pijač in kave.
• Prenehajmo kaditi.
• Ne posegajmo prepogosto po zdravilih proti vnetju in bolečini.
• Skrbimo za redno telesno dejavnost, predvsem če pri delu sedimo.
• Jemljimo blaga zdravila za samozdravljenje (npr. antacide ali pa majhne odmerke zaviralcev protonske črpalke ali zaviralcev histaminskih receptorjev H₂).

Kdaj moramo obiskati zdravnika?

• Če opazimo temno ali črno blato.
• Če začnemo nenamerno hujšati.
• Če bruhamo kavni usedlini podobno vsebino.