Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Po podatkih NIJZ iz leta 2024 je peta najpogosteje diagnosticirana vrsta raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Ob mednarodnem dnevu želodca strokovnjaki opozarjajo, da je ključna preventiva.

Rak želodca

Avstralska zdravnika Marshall in Warren sta 2. oktobra 1982 prvič objavila, da bakterija Helicobacter pylori (H. pylori) povzroča vnetje želodca in da je pomemben dejavnik tveganja za razvoj ulkusne bolezni in raka želodca. Leta 2005 sta za odkritje prejela Nobelovo nagrado. Leta 2018 pa je bil 2. oktober razglašen za mednarodni dan želodca.

Kako razširjen je?

Rak želodca je ena najpogostejših oblik raka na svetu z več kot milijonom novih primerov in 800 tisoč smrtnimi žrtvami na leto. V Sloveniji vsako leto odkrijemo 450 novih primerov, 350 oseb na leto pa umre. Najpogostejši je v vzhodni Aziji in vzhodni Evropi, večkrat prizadene moške kot ženske.

Prognoza je pogosto slaba, saj ga običajno odkrijejo pozno. V Evropi se petletna stopnja preživetja giblje med 19 in 30 %. Zato je preprečevanje razvoja bolezni ključno za zmanjšanje smrtnosti.

Poleg želodčnega adenokarcinoma, ki predstavlja več kot 90 % raka želodca, poznamo še gastrointestinalni stromalni tumor in nevroendokrini tumor želodca.

Dejavniki tveganja

Na nastanek raka želodca vpliva več dejavnikov. Glavni je okužba s H. pylori, ki naj bi bila odgovorna skoraj za 90 % raka želodca. Gre za bakterijo, ki je prilagojena življenju v želodcu kljub zelo kislemu pH. Bakterija povzroča kronično vnetje (gastritis), ki nezdravljeno lahko napreduje v raka želodca.

Med pomembnimi dejavniki za razvoj sta tudi prehrana in kajenje.

• Želodcu škodi prehrana, bogata s škrobom in maščobami.
• Nastanek raka želodca spodbudijo dimljena ali konzervirana živila.
• Čezmerno pitje alkohola lahko prispeva k preoblikovanju zdravega želodčnega tkiva v rakasto.
• Raznolika in uravnotežena prehrana je pomembna za preprečevanje debelosti, ki je še en dejavnik tveganja za nastanek te bolezni.
• Kajenje je povezano s približno 40-odstotnim povečanjem tveganja za razvoj raka želodca.

Čeprav se število bolnikov z rakom želodca po vsem svetu, tudi v Evropi, zmanjšuje, je breme zaradi te bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali dobri preventivni ukrepi. V Evropi ni učinkovitega načina presejanja za odkrivanje okužbe s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarnega preprečevanja oziroma odkrivanja raka v zgodnjem stadiju.

H. pylori

Okužba z bakterijo H. pylori je najpogostejša okužba med ljudmi. Ocenjuje se, da je okužena polovica svetovnega prebivalstva, v Sloveniji pa približno četrtina prebivalcev. Posamezniki se običajno okužijo do 10. leta in so okuženi vse življenje. Če okužbo odkrijemo in zdravimo v odrasli dobi, je možnost ponovitve manjša od 1 %. Verjetnost je povezana s higienskimi razmerami (oskrbo s pitno vodo, urejeno kanalizacijo, številom otrok v sobi, osebno higieno). Prenos se najpogosteje zgodi fekalno-ustno ali ustno s staršev na otroka.

Znaki in simptomi okužbe

Približno 80 % okuženih nima simptomov. Pri preostalih okužba lahko povzroči:

• razjede na želodcu ali dvanajstniku,
• bolečino v zgornjem delu trebuha po jedi,
• tiščanje v zgornjem delu trebuha ali
• hitro sitost.

Če opazite katerega od simptomov, se obrnite na svojega osebnega zdravnika. Na okužbo je smiselno testirati ljudi, ki imajo ali so imeli bližnje sorodnike s to okužbo. Prav tako je pomembno spremljanje ljudi, ki imajo sorodnike prvega reda s potrjenim rakom želodca.

Pravočasno odkritje okužbe s H. pylori in njeno zdravljenje bi lahko zmanjšalo pojavnost raka želodca celo do 63 %. Zgodnje odkrivanje predstopenj raka in njegovih zgodnjih faz bi bilo možno le s sistematičnimi gastroskopskimi pregledi po 40. letu, vendar se to v Sloveniji ne izvaja. Če vas zdravstveno osebje povabi na testiranje, se je zaradi pravočasnega odkrivanja okužbe smiselno odzvati na vabilo.

Odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori sta ključna pri preprečevanju raka želodca.

Zdravljenje

Esomeprazol je zaviralec protonske črpalke, ki v kombinaciji z ustreznimi antibiotiki ozdravi več kot 90 % bolnikov (ob eradikaciji je gastritis ozdravljen, bistveno se zmanjša možnost nastanka razjed in raka želodca). Zdravnik ob potrjeni okužbi s H. pylori predpiše 14-dnevno zdravljenje z dvema antibiotikoma (običajno amoksicilinom in klaritromicinom) ter esomeprazolom.

Zdravljenje okužbe bistveno zmanjša tveganje za raka želodca, saj skoraj v 90 % prepreči njegov nastanek.

Pomembno je, da bolnik redno jemlje zdravila in da se en mesec po koncu zdravljenja njegova uspešnost preveri z urejskim dihalnim testom. Ta pokaže, kako verjetno je, da je bakterija v želodcu še vedno prisotna. Gre za neinvazivno preiskavo, pri kateri preiskovanec dvakrat pihne v testno vrečko.