Virusi in bakterije povzročajo okužbe, ki so še posebej pogoste v zimskem času. Čeprav so simptomi pogosto podobni, obstajajo med okužbama pomembne razlike.

Virusi so tako majhni, približno 10-krat manjši so od bakterij, da jih vidimo le z elektronskim mikroskopom. Za razmnoževanje potrebujejo »gostujoče« celice, to je žive celice, ki jih okužijo, saj sami nimajo celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Bakterije, ki se nahajajo v človekovem telesu in zunaj njega, se lahko samostojno razmnožujejo. Večina je popolnoma neškodljivih, nekatere so celo koristne, nekatere pa povzročajo bolezni.

Virusne in bakterijske okužbe se širijo na zelo podoben način: s kašljanjem in kihanjem, dotikom rok, prijemanjem hrane z umazanimi rokami, s telesno tekočino (npr. s krvjo, slino).

Okužbam se lahko izognemo z že dobro znanimi pravili: roke si redno in temeljito umivamo, hrano čim hitreje skuhamo in ohladimo, zelenjavo in meso pripravljamo ločeno, meso dobro obdelamo (npr. kuhamo, pečemo, dušimo). Pomembno je vedeti, da hrana, ki vsebuje te nevidne škodljive organizme, nima nujno slabega vonja. Poleg tega lahko tudi s kuhanjem uničeni škodljivi organizmi v hrani pustijo toksične snovi, posledica pa so prebavne težave.

Bakterijske okužbe se zdravijo z antibiotiki, ki učinkujejo na točno določene vrste bakterije.

Antibiotiki na viruse ne učinkujejo, zato je zdravljenje prepuščeno imunskemu sistemu. Pomembno je, da pijemo veliko tekočine in ostanemo doma, saj lahko v nasprotnem primeru dobimo bakterijsko okužbo in okužimo še druge ljudi. Pomagajo tudi cepiva, ki telesu pomagajo do hitrejše in učinkovitejše obrambe pred virusi. Uporabo antibiotikov je treba omejiti le na bakterijska obolenja, njihovo jemanje pa mora biti popolnoma v skladu z zdravnikovimi navodili. Zloraba antibiotikov namreč zmanjšuje njihovo učinkovitost, saj postajajo bakterije odporne proti zdravilom, kar predstavlja velik problem današnje družbe.