Ali je vaš kašelj suh ali moker? Preverite!
Pogosta težava, zaradi katere me v zimskem času obiščejo bolniki, je kašelj. Sam po sebi ni bolezen, ampak deluje kot zaščitni mehanizem, ki pospeši odstranjevanje odvečne sluzi in tujkov, s tem pa pomaga čistiti dihalne poti. Kašlja v takih primerih ne smemo preprečevati, priporočljivo pa je lajšati izkašljevanje.
Najpogostejši vzrok za kašelj so virusne in bakterijske okužbe dihal, od navadnega prehlada do bronhitisa, pljučnice, bronhiolitisa in drugih. Kašelj je lahko tudi znak drugih, resnejših obolenj dihalnih poti ali pa je vzrok skrit v obolenju drugih organov (npr. refluksna bolezen, obolenje srca). Povzročajo ga lahko tudi nekatera zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka.
Suh ali moker kašelj?
Kašelj je lahko suh in dražeč ali pa moker oziroma produktiven, odvisno od količine sluzi, ki nastaja v dihalih. Ob virusnih in bakterijskih okužbah dihal suh kašelj po navadi v nekaj dneh preide v moker, produktiven kašelj, za katerega je značilno, da se bolnik lahko »odkašlja«.
Pomembno je, da kašelj začnete zdraviti čim prej in tako preprečite morebitne posledice in zaplete. Ker pa je zdravljenje mokrega kašlja drugačno od zdravljenja suhega, je pomembno, da prepoznate, za katero vrsto kašlja gre.
Pri mokrem kašlju vam svetujem zdravila za izkašljevanje v obliki pastil ali sirupa. Pravimo jim ekspektoransi, saj razredčijo sluz, zmehčajo izločke in tako olajšajo izkašljevanje.
Ena od možnosti zdravljenja, za katero ne potrebujete recepta, so zdravila z izvlečki bršljana, ki učinkovito mehčajo gosto sluz in lajšajo izkašljevanje. Na voljo so v lekarnah in specializiranih trgovinah.
Kako si lahko pomagate sami?
- Čim več tekočine
Pijte veliko nesladkanega čaja ali tople vode, saj dobra hidracija razredči sluz, kar olajša izkašljevanje. Hkrati ohranja vlažnost sluznice in tako zmanjšuje draženje h kašlju.
- Počitek
Čeprav neradi, tudi ob prehladu čim več počivajte.
- Vlažni prostori
Prostori, v katerih se največ zadržujete, naj bodo primerno vlažni, saj vlažen zrak blagodejno vpliva na dihala.
- Inhalacije
Topel vlažen zrak pomiri dihala, para pa pomaga utekočiniti izločke iz pljuč. Če nimate inhalatorja, sta dobra izbira tudi vroča kopel ali prha.
- Izogibanje cigaretnemu dimu in hladnemu zraku
Če kašljate, se ne zadržujte med kadilci in bodite čim manj na hladnem, onesnaženem zraku. Še najbolje je, da si zunaj usta prekrijete s šalom.
- Sirup ali tablete za izkašljevanje
Kupite sirup ali tablete za izkašljevanje, ki so v lekarnah in specializiranih trgovinah na voljo brez recepta.
Kdaj morate k zdravniku?
Samo zaradi kašlja vam ni treba takoj k zdravniku. Upoštevajte zgornje nasvete, predvsem pa si pomagajte si z zdravili, ki lajšajo kašelj.
V nekaterih primerih pa morate zdravniško pomoč poiskati takoj:
- če kašelj traja več kot 7 dni,
- če je telesna temperatura povišana več kot 3 dni,
- če je dihanje oteženo ali pospešeno,
- če se pojavlja nočni kašelj,
- če se kašelj pojavi pri otrocih, mlajših od 1 leta,
- če je v izkašljani sluzi kri,
- če sumite, da je vzrok kašlja tujek, ki je zašel v dihalne poti pri požiranju ali vdihavanju.
Če ste dvomih, ali je pregled nujen, pokličite v ambulanto svojega družinskega zdravnika.
Poskrbite tudi za ustrezno higieno kašlja – ne kašljate v sprednjo ali zadnjo stran dlani, temveč v robec ali rokav. Poleg tega si čim večkrat umijte roke z milom in jih tudi razkužite, saj tako zmanjšate možnost za prenos okužbe.
Avtor članka: Sašo Rebolj, dr. med., spec.
