Kdaj k zdravniku zaradi kašlja?

Kašelj je največkrat koristen obrambni refleks organizma, saj pomaga očistiti dihalne poti, včasih pa je zgolj dražeča nadloga, ki nam krati spanec. Je pogost spremljevalec številnih bolezni dihal, razvije pa se lahko tudi pri boleznih želodca in srca, pri kadilcih ali zaradi onesnaženega zraka.

Kašelj razdelimo v dve kategoriji, na suh, dražeč kašelj in moker, produktiven kašelj. Včasih se pojavita oba hkrati, zato je razlikovanje težje. Dobro pa je vedeti, kakšen je vaš kašelj, saj je zdravljenje različno.

Suh kašelj blažimo z zdravili, ki zavirajo refleks kašlja in ga pomirjajo, s tako imenovanimi antitusiki.

Iz suhega se velikokrat razvije moker kašelj, za katerega je značilno kopičenje goste sluzi v dihalnih poteh. V tem primeru je kašelj refleksni odziv, ki poskuša izločiti to sluz. Zdravila za njegovo zdravljenje ne zavirajo refleksa kašlja, ampak redčijo sluz in olajšajo izkašljevanje. Imenujemo jih ekspektoransi.

Najpogostejše bolezni, ki jih spremlja kašelj

Navaden prehlad

Prehlad je bolezen, ki nas doleti skoraj vsako leto. Povzročajo ga številni respiratorni virusi, najpogostejši je rinovirus. Je eden najpogostejših vzrokov akutnega kašlja, čeprav lahko poteka tudi brez njega. Simptomi prehlada so smrkanje, kihanje, kašelj, vneto in boleče grlo, glavobol in bolečine v mišicah. Zaradi prehlada vam ni treba k zdravniku, saj simptomi običajno izginejo v 7 do 10 dneh. Učinkovitega zdravljenja ni. Predlagam počitek, dovolj tekočine in po potrebi zdravila proti bolečinam in visoki telesni temperaturi. Če simptomi trajajo dlje kot 10 dni ali se poslabšajo, predlagam pregled pri zdravniku.

O kašlju, ki spremlja bronhitis, smo že pisali. Bronhitis je vnetje sluznice bronhijev – dihalnih poti, po katerih gre zrak v pljuča in iz njih. Pogosto se razvije iz prehlada ali drugih okužb dihal. Ločimo med akutnim bronhitisom, ki je praviloma posledica okužbe in traja teden, dva, ter kroničnim bronhitisom, ki traja več mesecev ali let, povzroča pa ga dolgotrajno draženje dihal, najpogosteje kajenje. Obe vrsti bronhitisa povzročata produktiven kašelj, torej kašelj, ki iz dihal čisti obilno sluz. Drugi simptomi akutnega bronhitisa so podobni kot pri prehladu: boleče grlo, zamašen nos ali smrkanje, glavobol, utrujenost, pogosto tudi oteženo, včasih piskajoče dihanje. Akutni bronhitis praviloma mine brez zdravniške pomoči, če simptomi ne minejo v dobrem tednu, se poslabšajo, jih spremlja zvišana telesna temperatura ali težko dihanje, pa je potreben obisk zdravnika. Kako se zdravi bronhitis? Če je bronhitis povzročil virus, ne predpišemo antibiotika, saj ta zdravila niso učinkovita in ne skrajšajo trajanja bolezni.

Bronhitis

O kašlju, ki spremlja bronhitis, smo že pisali. Bronhitis je vnetje sluznice bronhijev – dihalnih poti, po katerih gre zrak v pljuča in iz njih. Pogosto se razvije iz prehlada ali drugih okužb dihal. Ločimo med akutnim bronhitisom, ki je praviloma posledica okužbe in traja teden, dva, ter kroničnim bronhitisom, ki traja več mesecev ali let, povzroča pa ga dolgotrajno draženje dihal, najpogosteje kajenje. Obe vrsti bronhitisa povzročata produktiven kašelj, torej kašelj, ki iz dihal čisti obilno sluz. Drugi simptomi akutnega bronhitisa so podobni kot pri prehladu: boleče grlo, zamašen nos ali smrkanje, glavobol, utrujenost, pogosto tudi oteženo, včasih piskajoče dihanje. Akutni bronhitis praviloma mine brez zdravniške pomoči, če simptomi ne minejo v dobrem tednu, se poslabšajo, jih spremlja zvišana telesna temperatura ali težko dihanje, pa je potreben obisk zdravnika. Kako se zdravi bronhitis? Če je bronhitis povzročil virus, ne predpišemo antibiotika, saj ta zdravila niso učinkovita in ne skrajšajo trajanja bolezni.

Pljučnica

Pljučnica je bolezen spodnjih dihal, torej bolezen pljuč, pri kateri se majhni zračni mešički vnamejo in napolnijo s tekočino ali gnojem. Pljučnice segajo od blagih pa do življenje ogrožajočih vnetij. Povzročajo jih bakterije in virusi, redkeje glive. Pri bakterijski pljučnici, pri kateri se pojavi tudi produktiven kašelj, je veliko izmečka. Telesna temperatura je lahko visoka, lahko pa tudi normalna, pri starejših in imunsko oslabelih osebah celo znižana. Oboleli pogosto navajajo simptome, kot so glavobol, bolečine v mišicah in prsih, hitrejše ali težko dihanje. Virusna pljučnica praviloma poteka blažje od bakterijske. Zanjo so značilni suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in zvišana telesna temperatura. Pri blažjih oblikah so simptomi podobni kot pri prehladu ali gripi. Najbolj ogroženi so otroci, mlajši od 2 let, in starejši, zato hitreje potrebujejo zdravniško pomoč. Ta je nujna tudi ob vsakem pojavu težkega dihanja, vztrajajoče visoke telesne temperature, splošne telesne prizadetosti ter pri vseh, ki se zdravijo z zdravili za zaviranje imunosti.

Astma

Pri astmi so zaradi vnetja zožene dihalne poti, kar otežuje dihanje. Značilen je tudi kašelj, ki se pojavlja zlasti ponoči in moti spanec. Pojavita se lahko še otežen izdih in piskanje v prsih. Bolezen ni ozdravljiva, je pa njene simptome mogoče zelo dobro nadzirati s protivnetnimi zdravili in blažilci, ki širijo dihalne poti, s tako imenovanimi bronhodilatatorji. Če imate astmo in opazite težko dihanje, ki se ne popravi po uporabi bronhodilatatorjev, posebno pogosta pa so poslabšanja ob prebolevanju okužb dihal, obiščite zdravnika.

Alergije

Alergije so pretiran odziv našega imunskega sistema na popolnoma neškodljive snovi, kot so cvetni prah, hišni prah, zdravila in nekatere vrste hrane. Stik z alergeni lahko povzroči dokaj nedolžno kihanje, izcedek iz nosu, srbenje kože ali oči, kožne izpuščaje ali draženje na kašelj. V težjih primerih lahko pride do otekanja ustnic in sluznice dihal, kar otežuje dihanje, in celo do anafilaktičnega šoka, ki zaradi padca krvnega tlaka neposredno ogroža življenje in terja takojšnjo zdravniško pomoč.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

Pri GERB-u želodčna kislina iz želodca zateka navzgor v požiralnik ter povzroča draženje in okvaro sluznice, ki ni prilagojena za stik s kislino. Najpogostejši simptom je zgaga ali pekoč občutek v grlu, ki se lahko poslabša, če ležite. Drugi simptomi so kašelj, slabost, slab zadah, bolečina v prsnem košu, boleče požiranje. Včasih je simptom zgolj kašelj, katerega vzrok je težko prepoznati. Pri GERB-u priporočam zdravo prehranjevanje, manjše obroke, izogibanje dražeči hrani, izogibanje ležanju po obrokih, spanje z dvignjenim vzglavjem ter zdravila, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline.

Zdravila

Posamezna zdravila, na primer nekatera za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, lahko povzročajo suh kašelj. Če se kašelj pojavi ob uvedbi novih zdravil, je treba pomisliti tudi na to možnost. V tem primeru zdravilo praviloma zamenjamo.

Avtor članka: Sašo Rebolj, dr. med., spec.

---

Ločimo med suhim, dražečim kašljem in kašljem z izmečkom, ki se imenuje produktivni kašelj.

Če vas muči produktiven kašelj, si lahko pomagate z zdravili Herbion® bršljan pastile in Herbion® bršljanov sirup, ki se uporabljajo kot ekspektorans. V obliki pastil in sirupa so varna in učinkovita rešitev za vso družino. Sodobne in priročne pastile so primerne za odrasle in otroke, starejše od 6 let. Sirup je primeren za otroke, starejše od 2 let, in odrasle. Izdelki so prijetnega okusa in ne vsebujejo sladkorja.

Suh in dražeč kašelj bolnika izčrpava, moti njegov spanec in lahko vodi do zapletov, zato ga je pomembno blažiti. V tem primeru si lahko pomagate s Panatusom, ki je antitusik št. 1 v Sloveniji.* Vsebuje butamiratijev citrat, ki preprečuje in pomirja suh kašelj ter zmanjšuje napetost bronhialnega mišičja. Je učinkovito in varno zdravilo za odrasle in otroke od 6. meseca dalje.

* Prodajni podatki ePharma Market Slovenija, količinski in vrednostni tržni delež, marec 2021.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in než lenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.