Raziskava, v katero je bilo vključenih 39.876 žensk, je pokazala, da pri kadilkah simptomi prehlada trajajo dlje kot pri nekadilkah. Pasivno kajenje pa povzroča tako večjo pogostost kot tudi daljše trajanje simptomov.

Sluznico dihal pokriva vrhnja plast celic z mikroskopsko majhnimi nitastimi izrastki. Obdaja jih sluz, ki jo izloča sluznica. Sluz zaradi lepljivosti nase veže razne tujke (npr. prašne delce, viruse, bakterije), ki zaidejo v dihalne poti. S pomočjo valovitega gibanja nitastih izrastkov potujejo iz pljuč proti ustni votlini in tako se dihalne poti čistijo.

Kajenje povzroča delno ali popolno izgubo nitastih izrastkov, posebno v zgornjih dihalnih poteh, kar oteži gibanje sluzi, hkrati pa ta postane bolj vlečljiva. Zaradi tega je dovzetnost za okužbe zgornjih dihal pri kadilcih večja kot pri nekadilcih, njihovi simptomi pa so trajajo dlje. Raziskave kažejo, da so pasivni kadilci celo bolj izpostavljeni škodljivim vplivom cigaretnega dima kot kadilci, zaradi česar so pri njih prehladna obolenja še pogostejša in navadno trajajo dlje. Cigaretni dim iz goreče cigarete se sicer veliko bolj razredči z zrakom iz okolice, vendar vsebuje več strupenih snovi (amonijak, dimetilnitrozamin) kot dim, ki ga med kajenjem vdihne kadilec. Vzrok večje pogostosti in daljšega trajanja prehlada pri pasivnih kadilcih je lahko tudi večja občutljivost dihalnih poti za vplive kajenja kot pri kadilcih.