Okužbe dihal najpogosteje povzročajo različni virusi. Večina virusnih okužb (tudi prehlad in gripa) se izrazi kot prehladno obolenje. Bolečini in skelenju v žrelu se kmalu pridružijo še izcedek iz nosu, zamašenost nosu in kašelj, lahko pa tudi glavobol, slabo počutje in zvišana telesna temperatura. Včasih pride do bakterijskih zapletov prehlada – razvijeta se lahko sinuzitis in pljučnica, poslabšata se astma in kronični bronhitis, predvsem pri otrocih pa lahko pride do vnetja srednjega ušesa. V tem primeru je nujen obisk pri zdravniku, ki nam bo predpisal ustrezen antibiotik. Če skrbimo za odpornost svojega telesa, hitreje premagamo okužbo. Priporočljivo pa je tudi, da med jemanjem antibiotikov počivamo, spijemo dovolj tekočine in jemo z vitamini bogato hrano.

Antibiotik bomo verjetno potrebovali:

• če prehlad traja dlje kot sedem do deset dni,
• če je telesna temperatura zvišana več kot nekaj dni,
• če težko dihamo in nas boli v prsnem košu,
• ob trdovratnem kašlju z gostim izpljunkom,
• ob močnih bolečinah v predelu lic in zob.

Kaj so antibiotiki

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Vzrok bolezni odpravijo tako, da ustavijo rast bakterij ali pa jih ubijejo. Če antibiotik izgubi sposobnost, da uniči bakterije ali ustavi njihovo rast, govorimo o odpornosti bakterij proti antibiotiku.

Nekatere bakterije so že naravno odporne proti posameznim antibiotikom. Zaradi genetskih sprememb pa lahko nekatere bakterije, ki so v normalnih okoliščinah občutljive za antibiotike, postanejo odporne proti njim. Odporne bakterije kljub zdravljenju z antibiotikom rastejo in se množijo, kar zahteva zdravljenje z drugim antibiotikom.