Vsako leto marca poteka teden možganov, ko posebno pozornost namenjamo možganom, našemu najbolj zapletenemu organu. Letos se osredotočamo na medsebojno povezovanje in dobre odnose.

Odnosi so pomembni na vseh ravneh. V možganih je 100 milijard nevronov, ki imajo radi družbo. Vsak od njih lahko tvori celo 10.000 povezav. Možganske strukture in omrežja nam omogočajo socializacijo, bivanje v družbi, učenje prek stikov in komunikacijo. Ko sklepamo nove prijateljske vezi, se mora v možganih med seboj povezati množica nevronov.

Odnosi so pomembni za splošno počutje in zdravje možganov. Občutek osamljenosti ali socialne izolacije lahko negativno vpliva na zdravje in povečuje tveganje za upad miselnih sposobnosti. Prav tako lahko oslabi imunski sistem, povzroči ali poglobi psihološke težave, stisko, nespečnost, negativno vpliva tudi na bolezni srca in žilja.

Med pandemijo so naši socialni stiki zaradi ukrepov za zajezitev okužb žal omejeni. Pomembno pa je, da tudi v tem času ne pozabimo ohranjati odnosov z bližnjimi in tako poskrbimo za vitalen um.

Čeprav smo fizično ločeni drug od drugega, nam nove oblike komunikacije omogočajo, da ostanemo povezani. Digitalni svet ponuja številne možnosti za ohranjanje stikov in navezovanje novih.

ALI STE VEDELI? Ko se pogovarjamo, se pogovarjajo tudi naši možgani. Še bolje je, če sogovornike pri tem gledamo, zato je priporočljiva uporaba tehnologij, ki omogočajo, da vidimo njihove obraze.

Z bližnjimi se lahko povežemo na različne načine

Na družbenih omrežjih se lahko povežemo z družinskimi člani in prijatelji ter oživimo vezi z znanci, s katerimi smo izgubili stike. Z njimi lahko kramljamo v spletni klepetalnici ali se povežemo prek video klica. Tudi video igre so lahko zabaven način ohranjanja stikov.

ALI STE VEDELI? Video igre krepijo refleksni odziv, hitrost procesiranja informacij, spomin, pozornost in prostorsko zaznavanje. Ko s prijateljem odigramo virtualno partijo šaha, se ob tem zabavamo in družimo, hkrati pa skrbimo za svoje možgane.

Na spletni strani www.bilobil.si/umovadba so objavljene miselne naloge, ki nam pomagajo krepiti umska področja, kot so pozornost, vidno zaznavanje, spomin in logično sklepanje. Rešujemo jih lahko, ko imamo čas. Redna umovadba nam pomaga, da uspešno rešimo več nalog in da jih rešimo hitreje.

Bilobil priporočamo, ko opazite upad miselnih sposobnosti, kar se kaže kot zmanjšanje zbranosti, slabše pomnjenje, uhajanje misli, pomanjkanje osredotočenosti, zmanjšanje delovne storilnosti ali pozabljanje. Koristi tudi pri vrtoglavici, šumenju v ušesih, težavah s prekrvitvijo okončin in občutku mrzlih nog in rok.

Viri

1. Kavčič V. Umovadba za bistre možgane v poznih letih. Dob pri Domžalah: Miš; 2015.
2. Spreng RN, Dimas E, Mwilambwe-Tshilobo L, Dagher A, Koellinger P, Nave G s sod. The default network of the human brain is associated with perceived social isolation. Nature Communications. 2020;11(1):1–11.
3. https://tedenmozganov.si/2021/03/01/se-med-nasim-pogovorom-pogovarjajo-tudi-nasi-mozgani/
4. Cotterell N, Buffel T, Phillipson C. Preventing social isolation in older people. Maturitas. 2018;113:80–84.
5. Pallavicini F, Ferrari A, Mantovani F. Video Games for Well-Being: A Systematic Review on the Application of Computer Games for Cognitive and Emotional Training in the Adult Population. Front Psychol. 2018;9:2127.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.