Pri bolniku z znaki možganske kapi se lahko poleg najpogostejših znakov, kot sta slabša ali odvzeta moč po polovici telesa in motnja govora, pojavijo tudi druge zdravstvene težave, npr. motnja zavesti z bruhanjem in s tem povezana zapora dihalnih poti ali pa božjastni napad. Najpomembnejše je, da hitro posumimo, da gre za eno ali drugo stanje, in takoj pokličemo telefonsko številko 112 ali osebnega oz. dežurnega zdravnika. Kako učinkoviti bodo zdravstveni ukrepi, je odvisno od časa, ki je pretekel od začetka znakov in simptomov do pomoči. Več časa, kot je preteklo, manj učinkoviti bodo zdravstveni ukrepi.

Znana dejstva o srčnem zastoju

Edino učinkovito zdravljenje migetanja prekatov je defibrilacija, to je sprožitev električnega impulza skozi srce s posebno tehnično napravo, ki se imenuje defibrilator.

Vsaka minuta, ki jo zamudimo pri defibrilaciji, zmanjša možnost preživetja za 7 do 10 %.

Poklicne reševalne ekipe z vso potrebno opremo, torej tudi z defibrilatorjem, pridejo povprečno v 10 minutah.

Nepopravljive poškodbe možganov se začnejo pojavljati 3 minute po nastopu srčnega zastoja.

Takojšnja in pravilna zunanja masaža srca izboljša preživetje za 3- do 5-krat.

Pravilno ukrepanje ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja nedvomno izboljša preživetje in zmanjša kasnejše zaplete. Ker se v takšni situaciji znajdemo izredno redko, je koristno, da znanje iz prve pomoči obnavljamo na vsakih nekaj let. Ne nazadnje se bomo morda tudi mi nekoč znašli v situaciji, ko bo naše življenje odvisno od pravilnega ukrepanja drugih. 

Ob nenadnem zdravstvenem dogodku najprej poskrbimo za lastno varnost. Nato obolelega ogovorimo in preverimo, ali je pri zavesti. Če je pri zavesti, ga vprašamo, kakšne težave ima in ali želi, da pokličemo dežurnega zdravnika oz. reševalce. 

• Če je nezavesten, pokličemo pomoč na številko 112, z zvračanjem glave in dviganjem brade sprostimo dihalno pot ter preverimo dihanje.
• Če bolnik diha (vidimo dviganje in spuščanje prsnega koša, na svojem licu čutimo in s prislonjenim ušesom slišimo bolnikovo sapo), ga obrnemo v stabilni bočni položaj.
• Če se je bolnik ob izgubi zavesti tudi poškodoval in sumimo, da je poškodovana hrbtenica, ga ne premikamo. Pustimo ga ležati na hrbtu in poskrbimo za odprto dihalno pot.
• Če odrasel bolnik ni pri zavesti in ne diha normalno (kar je tudi posredni znak, da srce ne bije), takoj pokličemo telefonsko številko 112 in začnemo z zunanjo masažo srca.
• Z obema rokama s prepletenimi prsti pritiskamo na sredino prsnega koša 4 do 5 cm globoko, in sicer s frekvenco 100 pritiskov na minuto. Po 30 pritiskih zvrnemo glavo in dvignemo brado, s svojimi usti objamemo bolnikova usta (pri manjših otrocih usta in nos) in dvakrat vpihnemo. Vsak vpih mora trajati eno sekundo. Če imamo kakršnekoli zadržke glede dajanja umetnega dihanja ali to ni mogoče zaradi hudih poškodb obraza, neprekinjeno izvajamo samo zunanjo masažo srca.

Oživljanje nadaljujemo nepretrgoma do prihoda reševalcev.