Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Samo zaradi teh bolezni (srčnega infarkta, možganske kapi) umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka. Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Skrb vzbuja podatek, da ima povečane vrednosti holesterola dve tretjini odraslih Slovencev. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je to nevarno, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik. Na srečo lahko veliko naredimo že z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno.

»Dlje, kot traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večjo škodo naredi na žilnih stenah. To dejstvo je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje, saj imajo visoko raven holesterola že otroci. Ta oblika je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zato je zelo pomembno, da take osebe čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo.«

Prim. Matija Cevc, dr. med.

Ohranjajmo ciljne vrednosti in zmanjšajmo tveganje

Številne raziskave dokazujejo, da je treba ciljne vrednosti holesterola ohranjati dolgoročno, saj je napoved za zdravje slabša, če smo dejavnikom tveganja izpostavljeni dlje časa. Dokazano je, da zmanjšanje vrednosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog.

Z zmanjšanjem vrednosti holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšamo za 20 %.

Zato je pomembno, da vsak posameznik skrbi za svoje zdravje tudi tako, da zaupa svojemu zdravniku in redno jemlje predpisana zdravila. Zdravnik namreč bolnika pozna, spremlja njegovo zdravstveno stanje in natančno ve, kakšno zdravljenje in katera zdravila so zanj optimalna in zakaj se je odločil zanje.

»Holesterol ni zgolj škodljiva, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu. Vsakršna motnja v tem sistemu pa se odraža v pospešeni aterosklerozi in povečanem tveganju za srčni infarkt. Premočrtno razmišljanje manj holesterola v hrani = manj holesterola v krvi = manj infarktov se je pokazalo za preveč poenostavljeno. Količina zaužitega holesterola le malo vpliva na raven krvnega holesterola LDL in posledično na srčno-žilno zdravje.«

Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.

Dober in strokoven sogovornik reši marsikatero dilemo

Ko laboratorijski izvidi pokažejo povečane vrednosti krvnih maščob in zdravnik napiše recept, se marsikdo vpraša, zakaj mora jemati zdravila, čeprav se dobro počuti. Bolnikom se postavlja še vrsta drugih vprašanj, zato potrebujejo sogovornika, ki mu zaupajo in s katerim lahko poiščejo ustrezne odgovore. Predvsem je pomembno, da zaupajo stroki. Nosilec zdravljenja je zdravnik, ki deluje v timu, v katerem je zelo pomemben član tudi medicinska sestra. Nanjo se bolniki lahko obrnejo, ko potrebujejo pojasnilo diagnoze ali pa le odgovor na katero od številnih dilem, s katerimi se srečujejo.

»Zavedamo se, da je na področju srčno-žilnih obolenj preventiva zelo pomembna in bi z njo lahko preprečili številne srčno-žilne bolezni in njihove zaplete. Zato vidimo veliko vlogo v zdravstveno-vzgojnih centrih, katerih namen je spodbuditi prebivalce, da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Prav tako so velika pridobitev referenčne ambulante družinske medicine. Zavedati se moramo, da bo le dobro poučen in ozaveščen bolnik poznal in razumel cilje zdravljenja, sprejel svojo bolezen in znal z njo čim bolj kakovostno živeti.«

Tanja Žontar, dipl. m. s.

Bolezen pogosto vpliva tudi na psihično zdravje

Ko bolnik izve za resno diagnozo, se njegovo življenje zelo spremeni. Informacija o kronični bolezni ga pogosto psihično obremeni, lahko se pojavi strah, poslabša se razpoloženje. Pogosto morajo bolnik in njegovi družinski člani zaradi bolezni precej spremeniti življenjske navade, zato lahko dobijo občutek, da težav nimajo pod nadzorom, in doživljajo nemoč. Bolnikovo razpoloženje se lahko poslabša tudi zaradi občutkov krivde, če ni upošteval zdravnikovih navodil ali pa je opustil zdrav način življenja.

Ob zelo resnem zdravstvenem zapletu (npr. ob miokardnem infarktu) se prej aktiven, uspešen človek v trenutku sooči s svojo ranljivostjo in minljivostjo. To ga prestraši in vzbudi celo paleto čustev. Ob infarktu pogosto pride do zanikanja in oklevanja, v prvih urah in dneh po infarktu pa do anksioznosti. Sledi krajše obdobje evforije, potem ponovno anksioznost, lahko tudi prvi znaki depresije, s tem pa razvoj kroničnih psihičnih motenj v obdobju rehabilitacije.

»Od 20 do 30 % pacientov v prvem letu po miokardnem infarktu potrebuje psihiatrično intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje. Zato je pomembno zgodnje prepoznavanje teh motenj, ko je še dokaj enostavno zamejiti težave in preprečevati hujše oblike. Pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem, ki jo sicer pogosto spregledamo. Ob bolj izraženih psihičnih motnjah (razvoj resnejše depresije ali anksioznosti s paničnimi napadi) je za psihično rehabilitacijo pomembna čimprejšnja psihoterapevtska obravnava in/ali zdravljenje z zdravili.«

Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater

Vir: Novinarska konferenca Društva za zdravje srca in ožilja Slovenija, 2016