Dve tretjini odraslih Slovencev imata zvišan holesterol LDL. Gre za enega od dejavnikov tveganja, ki pomenijo največjo grožnjo za srčno-žilne zaplete. Zato je zelo pomembno, da ga redno spremljamo in po potrebi ukrepamo.

Vsak bi moral poznati svojo vrednost holesterola LDL in seveda po potrebi ukrepati, dokler je še čas. Ali je vrednost ustrezna, preverimo vsakih pet let, lahko pa tudi pogosteje, če se tako dogovorimo z osebnim zdravnikom.

»Holesterol LDL v našem telesu razen transportne vloge nima znane fiziološke funkcije, njegov edini učinek je nenehno bombardiranje žilne stene. Več kot je bomb, večja je škoda na žilah. Enako velja, da dlje kot padajo bombe, večja je škoda na žilah. Iz navedenega jasno sledi, da je treba zvišan holesterol LDL zdraviti odločno in čim prej,« je opozoril dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist interne medicine na Kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje.

Kot je pojasnil dr. Kovačić, so glede vrednosti holesterola in zdravljenja najbolj brezbrižni mlajši odrasli. »Za to skupino bolnikov je značilna mladostna brezskrbnost, ki izhaja iz prepričanja, da odsotnost bolečine pomeni tudi odsotnost bolezni oziroma odsotnost nevarnosti za njen razvoj,« je povedal. »Po navadi gre za moške in ženske v najbolj ustvarjalnem obdobju, v obdobju, ko gradijo, rastejo in osvajajo vrhove, ob tem pa ne opazijo, da ima dan le 24 ur in da jim vsak dan zmanjka nekaj minut zase, za svoje telo, za svoje zdravje.«

Medtem ko hodimo v službo, sestankujemo, uživamo na plaži, jadramo in celo medtem ko spimo, naš holesterol LDL neutrudno draži naše žilne stene in v njih povzroča vnetje, sili pod notranje sloje žil in povzroča nastajanje oblog. Ko so te dovolj velike, začnejo ovirati pretok krvi in povzročati motnje v delovanju organov. Holesterol LDL nima prave fiziološke funkcije, povzroči pa ogromno škode in pospešuje staranje žil po celotnem telesu. Naše počutje v tem primeru ne deluje kot zanesljiv merilnik hitrosti v avtomobilu. Zdi se nam, da se peljemo počasi, dejansko pa proti akutnemu in smrtno nevarnemu dogodku drvimo z vrtoglavo hitrostjo, je opozoril dr. Kovačić.

Na Moni Lizi, domnevnem portretu takrat 25-letne Lise Gherardini, ki ga je v 16. stoletju naslikal Leonardo da Vinci, je po trditvah medicinskih strokovnjakov na obrazu in še posebno okoli oči mogoče opaziti maščobne tvorbe, kar naj bi kazalo na zvišan holesterol v krvi.

Zvišan holesterol je treba zdraviti pod zdravniškim nadzorom

»V sodobni medicini so statini temelj zdravljenja zvišanih krvnih maščob. Z zaviranjem nastajanja holesterola v jetrih zmanjšajo njegovo koncentracijo v krvi tudi do 50 %. Obstaja ogromno dokazov o preprečevanju srčno-žilnih zapletov,« je njihovo delovanje pojasnil dr. Kovačić in dodal, da imajo poleg osnovnega učinka na vrednost holesterola še druge ugodne učinke – umirjajo vnetje v žilni steni, stabilizirajo žilne obloge in zmanjšujejo trdoto žilne stene. »Na neki način so še najbližje tistemu, kar so v srednjem veku tako vztrajno iskali alkimisti in kar so imenovali vrelec večnega življenja. So namreč skupina zdravil, za katero obstaja največ dokazov o zaviranju staranja žil in s tem celotnega telesa. In kdo se ne bi želel počasneje starati?«

ZANIMIVOST Večina holesterola ne pride v telo s hrano, ampak nastane v jetrih, telo pa ga dobi tudi iz živil živalskega izvora, kot so mlečni izdelki, meso in jajca. Tudi če bi jedli samo hrano, ki ne vsebuje holesterola, bi naše telo še vedno proizvedlo 1000 mg holesterola, kolikor ga potrebuje za prebavo, razvoj celic ter proizvodnjo vitaminov in hormonov.

Priporočene vrednosti holesterola

Zaželene vrednosti holesterola LDL niso pri vseh enake. Bolnike glede na dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni delimo v 4 skupine: z majhnim, zmernim, velikim in zelo velikim tveganjem. Temu so prilagojene tudi mejne vrednosti holesterola LDL (< 3 mmol/l, < 2,6 mmol/l, < 1,8 mmol/l, < 1,4 mmol/l), tako da je ciljni holesterol LDL, ki ga skušamo doseči, nižji, če je bolnik bolj ogrožen.

»Pri tistih, ki so že doživeli srčno-žilni dogodek ali imajo dlje časa prisoten določen dejavnik tveganja (npr. sladkorno bolezen), je želeni holesterol LDL bistveno nižji kot pri ljudeh, ki nimajo dodatnih kroničnih bolezni, so mladi in sicer zdravi. Ljudje s pridruženimi kroničnimi boleznimi spadajo v skupino z največjim tveganjem za srčno-žilne zaplete. Pri njih je zaželena vrednost holesterola LDL pod 1,4 mmol/l. Ljudem, ki imajo sladkorno bolezen, a njihovi tarčni organi še niso poškodovani, mejo določimo pri 1,8 mmol/l, ljudem z majhnim tveganjem in brez pridruženih kroničnih bolezni pa svetujemo, naj ohranjajo vrednost pod 2,6 mmol/l,« je pojasnila asist. mag. Lea Majc Hodošček, dr. med., specialistka interne medicine v Splošni bolnišnici Murska Sobota.