Kronična venska bolezen prizadene največ prebivalcev zahodnega dela sveta, kar jasno kaže tudi na povezavo s pogosto nezdravim in materialistično naravnanim načinom življenja, ki ne omogoča dovolj prostega časa, zdrave prehrane in gibanja. Strokovnjaki so opravili veliko raziskav, napisali množico člankov in izdali vrsto priporočil. In vsi se strinjajo, da je najpomembnejše bolezen zgodaj odkriti in jo čim prej začeti zdraviti, saj s tem lahko preprečimo njeno napredovanje. Če je ne zdravimo, lahko bistveno vpliva na kakovost življenja. Seveda na nekatere pomembne dejavnike, na primer na spol, starost in družinsko obremenjenost, ne moremo vplivati, je pa veliko takšnih, na katere lahko in moramo. Tako lahko odpravimo odvečne kilograme, telesno nedejavnost in razvade, na primer kajenje. Kronična venska bolezen se lahko poslabša tudi med nosečnostjo ali zaradi uporabe nekaterih vrst kontracepcije, zato se je o izbiri dobro posvetovati z zdravnikom ali s farmacevtom.

Bolnike s kronično vensko boleznijo je glede na simptome in znake mogoče razvrstiti v sedem stopenj (od C0 do C6), pri katerih stroka upošteva štiri vidike: kliničnega, etiološkega, anatomskega in patofiziološkega.

Gotovo ni treba posebej poudarjati, kako zelo pomembno je, da smo pozorni na značilne simptome in znake, kar izpostavlja tudi farmacevtka Alenka Koritnik Dular, mag. farm., iz Lekarne na Vidmu v Krškem. Pri vsakdanjem delu ugotavlja, da se bolniki ob prvih težavah velikokrat najprej zatečejo prav k farmacevtu ter ga prosijo za uporaben nasvet in ustrezno zdravilo. »Dobra komunikacija med farmacevtom in bolnikom je ključnega pomena pri svetovanju, zato se vedno najprej pozanimamo, kako dolgo že trajajo težave in kakšne vrste so, da lahko potem realno ocenimo resnost bolezni. Povprašamo tudi o družinski anamnezi, morebitnih že predpisanih zdravilih ter tudi o načinu posameznikovega dela in življenja. Če povzamem običajne pogovore, povezane s kronično vensko boleznijo, lahko rečem, da posameznike večinoma najbolj motijo občutek težkih nog, bolečine v nogah med hojo ali v mirovanju, otekanje gležnjev, nočni krči v nogah, občutek mrzlih ali pekočih nog in neprijetna izkušnja z nemirnimi nogami, ki se pojavi predvsem v večernih urah. Spomladi, ko se vreme izboljša in ozračje malo ogreje, farmacevti opažamo povečano povpraševanje po venoaktivnih zdravilih, ki zmanjšujejo vnetje in prepustnost kapilar ter povečujejo tonus ven, zaradi česar so prva izbira pri svetovanju bolnikom.«

Kronična venska bolezen močno vpliva na kakovost življenja posameznika, saj lahko zmanjša njegovo telesno zmogljivost, gibljivost, pogosto pa se pojavi tudi čustveno nelagodje. Velikokrat je prav farmacevt tisti, ki prvi oceni bolezensko stanje in bolniku po potrebi priporoči obisk osebnega zdravnika. Če je bolezen že napredovala, zdravnik bolnika napoti k specialistu.

Napredovanje kronične venske bolezni se najpogosteje kaže tudi navzven – pojavijo se razširjene, pajkaste vene, krčne žile in značilne otekline na nogah. Čeprav na pregled prihajajo bolniki z vsemi stopnjami bolezni, pa sta najpogostejši stopnji C1 in C2, ugotavlja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med.,dermatovenerologinja in flebologinja z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. »To pripisujemo zlasti boljši ozaveščenosti bolnikov in zdravnikov, saj bolnike že v začetnih fazah bolezni pogosteje napotijo na višjo raven zdravljenja, k specialistom. Velikokrat pa si bolniki s krčnimi žilami pomagajo kar sami, tako da si noge hladijo z različnimi geli in kremami, ki jih kupijo v lekarni ali si jih doma pripravijo sami. Na žalost takšni ‘samozdravilci’ ne vedo, da učinkovine, nanesene na kožo, ne dosežejo globljih plasti in podkožja, zato jih je bolje jemati v obliki tablet. Na ta način zagotovimo zadostno koncentracijo učinkovine in dosežemo, da deluje tudi na vensko steno. Bolnikom zdravljenje z venoaktivnimi zdravili običajno predpiše že osebni zdravnik, specialist na sekundarni ravni pa jim po pogovoru in pregledu običajno predpiše še kompresijski pripomoček, opravi ultrazvočno preiskavo povrhnjega in globokega venskega sistema spodnjih okončin ter se po potrebi odloči še za invazivne oblike zdravljenja, kot so skleroterapija, endovenska termična ablacija z laserjem ali z radiofrekvenco, v nekaterih primerih pa tudi za klasično kirurško operacijo krčnih žil.«

Asist. dr. Mladen Gasparini, dr. med., žilni kirurg v Splošni bolnišnici Izola, kirurški poseg priporoča predvsem bolnikom z znaki kroničnega venskega popuščanja, ki so preboleli vnetje povrhnjih ven (tromboflebitis) ali so že krvaveli iz krčnih žil na nogi. Ugotavlja, da se še vedno preveč ljudi, zlasti moških, začne zdraviti prepozno. »Pogostost kronične venske bolezni je pri moških res nekoliko manjša kot pri ženskah, vendar se za obisk pri zdravniku praviloma odločijo šele, ko je že v napredovali obliki. Razlogov za to je več in so lahko zelo banalni, kot je na primer ta, da imajo moški bolj poraščene noge in so krčne žile pri njih manj vidne. Razlogi so lahko tudi anatomski, saj je podkožno maščevje, ki je lahko vir otekanja spodnjih okončin, pri njih razporejeno drugače kot pri ženskah. Na odlašanje z obiskom zdravnika nekoliko vpliva tudi dejstvo, da imajo moški praviloma bolj dinamične poklice, pri katerih se golenska mišična črpalka pogosteje aktivira. Odločilni pa so še povsem psihološki razlogi, saj veliko moških meni, da so krčne žile nekaj, kar prizadene predvsem ženske, zato se za pregled težje odločijo oziroma se odločijo šele, ko so težave že zelo izrazite. Kirurški poseg sicer praviloma pripelje do izboljšanja kliničnih znakov in simptomov kroničnega venskega popuščanja, vendar lahko določene težave in simptomi ostanejo kljub uspešno opravljeni operaciji. Venoaktivna zdravila so tako učinkovito dopolnilo kirurškemu zdravljenju in prispevajo k celostnemu uspehu zdravljenja.«

Da kronična venska bolezen ni nujno le težava starejših ljudi, dokazuje tudi Andreja Skube: »Z boleznijo se spopadam že od 25. leta. Čeprav so bile moje žile takrat že zelo opazne in malo boleče, jim nisem posvečala prav veliko pozornosti. Ko pa sem v 32. letu rodila, so se težave povečale. Noge so mi otekale, postajale so vroče, vene so dobesedno izstopile. Prikrajšana sem bila za številne družabne aktivnosti z družino. Tako sem na primer namesto hoje v hribe raje počivala in namakala noge v hladni vodi. V poletnem času so bili izzivi še večji. Od nošenja kratkih kril ali hlač so me odvrnile moje ‘klobase’, saj me je bilo preprosto sram kazati gole noge. Najprej sem se po nasvet in prva zdravila zatekla v lekarno, vendar sem bila kljub trenutnemu olajšanju prisiljena obiskati osebnega zdravnika, ki me je takoj napotil k žilnemu kirurgu.«

Za zdravljenje kronične venske bolezni je primeren Flebaven^®, venoaktivno zdravilo naravnega izvora. Vsebuje mikronizirani diosmin in se uvršča v skupino zdravil, ki se tudi v svetu najpogosteje uporabljajo za zdravljenje kronične venske bolezni. Nika Niederwanger, produktna vodja v Krki, poudarja, da Flebaven^® poveča elastičnost ven, zavira vnetne procese v venski zaklopki in steni ter zmanjša prepustnost kapilar. Tako varuje mikroobtok in zmanjša tveganje za nastanek oteklin,olajša bolečine v nogah in zmanjša občutek težkih nog. Primeren je za vse stopnje kronične venske bolezni, učinkovit je celo pri zdravljenju venskih razjed. Ker se lahko jemlje tudi samo enkrat na dan (po 2 tableti), je zdravljenje enostavnejše, hkrati pa je tudi cenovno dostopnejše.

Še več koristnih informacij o kronični venski bolezni, njenih simptomih in znakih, poteku in zdravljenju lahko preberete na spletni strani www.flebaven.com.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.