Čezmerna telesna teža in presnovni sindrom

Čezmerna telesna teža je pogosto znak, da je s presnovo nekaj narobe. Motnje v presnovi so lahko osnovni razlog za nastanek nevarnih bolezni. Vseh mehanizmov presnove ljudi s čezmerno telesno težo še ne poznamo, vemo pa, da posameznih dejavnikov ne smemo obravnavati ločeno, ampak kot celoto.

Skupino dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove, imenujemo presnovni sindrom. Že vsak zase so razlog za pogostejši pojav bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni.

Dejavniki tveganja

• trebušna debelost
• zvišan krvni tlak
• povečana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče
• motnje v presnovi krvnih maščob (zmanjšana vrednost koristnega holesterola HDL in povečana vrednost trigliceridov)

Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je vedno večja.

Že leta 1988 je sočasno pojavljanje zvišanega krvnega tlaka, debelosti in motenj v presnovi maščob postalo razpoznavno pod imenom sindrom X. Kasneje so se pridružila še druga imena: sindrom odpornosti proti inzulinu, sindrom hiperinzulinemije, presnovni kardiovaskularni sindrom, plurimetabolni sindrom, »smrtni kvartet«, metabolni ali dismetabolni sindrom.¹

¹ Gajšek N, Šmid M, Višič R, Brus S. Arterijska hipertenzija in sociološki vidiki te bolezni. Seminarska naloga. Fakulteta za farmacijo; Ljubljana, 2004/2005.

Značilnosti presnovnega sindroma

Najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma je trebušna debelost. Če se poleg nje pojavljata vsaj še dva dejavnika iz razpredelnice, gre za presnovni sindrom.

trebušna debelost, obseg pasu nad popkom	več kot 94 cm pri moških in več kot 80 cm pri ženskah
povečana vrednost trigliceridov v krvi, merjena na tešče	1,7 mmol/l ali več
zmanjšana vrednost holesterola HDL	1 mmol/l ali manj pri moških in 1,3 mmol/l ali manj pri ženskah
zvišan krvni tlak*	130/85 mm Hg ali več
povečana vrednost krvnega sladkorja, merjena na tešče**	5,6 mmol/l ali več

  * oz. že zdravljen zvišan krvni tlak
** oz. že zdravljena sladkorna bolezen

Ste jabolko ali hruška?

Maščoba se pri vsakem človeku različno kopiči. Za debelost v obliki jabolka, ki jo po navadi imenujemo trebušna debelost, je značilno nalaganje maščobe okoli pasu: trebuh je izbočen, zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela.

Pri debelosti v obliki hruške, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen.

Ljudje z debelostjo v obliki jabolka pogosteje obolevajo za boleznimi srca in žilja. Razlog za to so maščobne celice, ki so nakopičene okoli pasu. Imenujemo jih trebušne maščobne celice. V njih nastajajo različne snovi, ki sodelujejo v presnovnih zapletih, kot sta sladkorna bolezen in ateroskleroza (nalaganje maščob v žilah).

Kako ovrednotimo trebušno debelost?

Obseg pasu si lahko izmerimo sami. Merilni trak ovijemo okoli pasu v višini popka, sprostimo trebuh in izdihnemo. Odčitano vrednost primerjamo z vrednostmi v okvirčkih.

Obseg pasu pri moških
več kot 90 cm	normalen obseg pasu
več kot 94 cm	povečana ogroženost
več kot 102 cm	zelo povečana ogroženost

Obseg pasu pri ženskah
več kot 76 cm	normalen obseg pasu
več kot 80 cm	povečana ogroženost
več kot 88 cm	zelo povečana ogroženost

Presnovni sindrom in visok krvni tlak

Več kot polovica ljudi s presnovnim sindromom ima tudi zvišan krvni tlak. Znižanje krvnega tlaka je zelo pomembno, saj tako zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca in žilja.

Če sistolični krvni tlak znižamo za 2 mm Hg, se umrljivost zaradi možganske kapi zmanjša kar za 10 %.

Presnovni sindrom in sladkorna bolezen

V trebušni slinavki nastaja hormon inzulin, ki omogoča prehajanje sladkorja iz krvi v telesne celice. Trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki preprečijo prehajanje sladkorja v druge telesne celice, zato se količina sladkorja v krvi poveča. Telo to zazna in skuša odstraniti presežni krvni sladkor, zato sproži pospešeno nastajanje inzulina. Sčasoma se trebušna slinavka izčrpa in ne more več pokriti telesnih potreb po inzulinu. Pomanjkanje inzulina je vzrok, da se razvije sladkorna bolezen tipa 2.

Če se zvišanemu tlaku pridruži še visok krvni sladkor, je možnost za možgansko kap dvakrat večja.

Presnovni sindrom in motnje v presnovi krvnih maščob

Eden od dejavnikov presnovnega sindroma so tudi motnje v presnovi krvnih maščob. Te motnje so posledica povečanega izločanja maščobnih kislin iz trebušnih maščobnih celic. Odvečne maščobe se v procesu ateroskleroze postopoma nalagajo na žilno steno. Sčasoma se žile delno ali popolnoma zamašijo, kar vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali periferno arterijsko bolezen.

Proces ateroskleroze je pri osebah s presnovnim sindromom hitrejši kot pri ljudeh z enim samim dejavnikom tveganja.

Kaj lahko za svoje zdravje storimo sami?

Ker je trebušna debelost najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma, se je treba najprej lotiti urejanja telesne teže.

Iskreno si odgovorimo na nekaj vprašanj.

• Ali je povečan vnos hrane posledica stresnih obremenitev na delovnem mestu ali v šoli?
• Se lakota stopnjuje, ker pojem premalo obrokov na dan?
• Ali zajtrkujem ali dan začenjam samo s skodelico kave?
• Kakšne navade imam glede telesne dejavnosti?
• Koliko časa presedim pred televizijskim sprejemnikom ali pred računalnikom?

Na podlagi odgovorov si sestavimo načrt, kaj bomo spremenili. Načrt mora vključevati:

• čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano,
• telesno dejavnost,
• ohranjanje primerne telesne teže.

Odločitev o spremenjenem načinu življenja sprejme vsak sam. Pomembni sta motivacija in resnična želja, da bi izboljšali svoje zdravje in povečali kakovost svojega življenja. Pri uresničitvi načrta so nam lahko v pomoč tudi najbližji – na primer oseba, ki v družini pripravlja hrano. Dobro je, da v telesno dejavnost vključimo tudi družinske člane ali prijatelje.

S telesno dejavnostjo nad trebušno debelost

Telesna dejavnost naj bo prilagojena željam in sposobnostim posameznika. V programih hujšanja priporočajo uravnoteženo vadbo, ki naj jo sestavljajo aerobna vadba ter vaje za moč in raztezanje.

Za človeka, ki veliko sedi, je dober začetek 10 minut hoje na dan, in sicer trikrat na teden. Čas in pogostost postopno povečujemo, dokler ne hodimo vsaj 5 dni v tednu od 30 minut do 1 uro. Če je le mogoče, gremo tudi v službo ali trgovino peš, v višja nadstropja pa gremo po stopnicah, ne z dvigalom.

Če zmoremo več, je primeren načrt telesne dejavnosti drugačen: 5 do 10 minut postopnega ogrevanja, 10 do 20 minut zelo intenzivne dejavnosti in 5 do 10 minut ohlajanja. Med intenzivno vadbo naj bo vrednost srčnega utripa od 50 do 70 % največje vrednosti srčnega utripa za našo starost.

Kako določimo največjo vrednost srčnega utripa?

Osnova za izračun je največji dopustni srčni utrip (220 udarcev na minuto), od katerega odštejemo svojo starost (leta).

Izračun za 60-letno osebo
220 udarcev na minuto – 60* = 160 udarcev na minuto 50 % od 160 udarcev na minuto = 80 udarcev na minuto 70 % od 160 udarcev na minuto = 112 udarcev na minuto

* starost v letih

Pri 60-letniku naj bo srčni utrip med zelo intenzivno vadbo od 80 do 112 udarcev na minuto.

Pri zelo debelih ljudeh je težko pričakovati, da bodo shujšali na svojo idealno telesno težo. Vendar pa vsako zmanjšanje telesne teže pripomore k zmanjšanju tveganja za nastanek bolezni srca in žilja in k izboljšanju kakovosti življenja.

Zdravljenje z zdravili

Zdravljenje presnovnega sindroma vključuje zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje posameznih dejavnikov: zvišanega krvnega tlaka, povečanih vrednosti krvnega sladkorja in motenj v presnovi maščob. Zdravnik nam lahko predpiše zelo učinkovita zdravila, ki nam bodo pomagala doseči priporočene ciljne vrednosti.

Ciljne vrednosti

• krvni tlak manj kot 130/85 mm Hg
• krvni sladkor na tešče manj kot 6 mmol/l
• trigliceridi manj kot 1,7 mmol/l
• holesterol HDL več kot 1 mmol/l pri moškem in več kot 1,3 mmol/l pri ženski

Pomembno je, da se natančno držimo zdravnikovih navodil glede jemanja zdravil in da zdravljenja ne opustimo, tudi če že dosežemo ciljne vrednosti krvnega tlaka, sladkorja in maščob.

Skrbimo za svoje zdravje!

Vprašanja, na katera si lahko odgovorimo sami

• Ali sem oseba z debelostjo v obliki jabolka?
• Ali je obseg mojega pasu večji od 94 cm (moški) oziroma večji od 80 cm (ženske)?
• Ali rad/-a jem slaščice in ogljikove hidrate?
• Ali se s telesno dejavnostjo ukvarjam manj kot dvakrat na teden?
• Ali se v moji družini pojavljajo bolezni srca, sladkorna bolezen, debelost in zvišan krvni tlak?

Vprašanja, o katerih se moramo pogovoriti z izbranim zdravnikom

• Ali je moja vrednost holesterola HDL manjša od 1 mmol/l (moški) oziroma manjša od 1,3 mmol/l (ženske)?
• Ali je moja vrednost trigliceridov večja od 1,7 mmol/l?
• Ali je moj krvni tlak višji od 130/85 mm Hg?
• Ali vrednost mojega krvnega sladkorja, izmerjenega na tešče, večja od 6 mmol/l?

Povzeto po knjižici Presnovni sindrom, ki je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.