Presnovni sindrom sami težko prepoznamo. Zaradi čezmerne telesne teže oziroma debelosti sicer lahko posumimo nanj, da pa bi to potrdili, je treba opraviti krvne preiskave v laboratoriju (vrednosti maščob, vrednosti sladkorja na tešče) in izmeriti krvni tlak.

Debelost je torej le eden od dejavnikov tveganja, vendar je najpomembnejši. Ni pa nujno, da ima človek presnovni sindrom samo zaradi debelosti. Čeprav marsikdo to obolenje manj pozna, ga strokovnjaki včasih poimenujejo kar epidemija prihodnosti, saj se povečuje število ljudi, ki jih prizadene.

Več o tem, kaj je presnovni sindrom, kakšna je vloga zdravnika in farmacevta pri preprečevanju te bolezni in pri njenem zdravljenju ter na katere dejavnike moramo biti pozorni, kdo je bolj nagnjen k presnovnemu sindromu in kaj lahko naredimo zase, da se tem tveganjem izognemo, lahko preberete tudi v reviji V skrbi za vaše zdravje.