Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Simptomi se pojavijo, ko maščobne obloge (aterosklerotične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi.
Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Pogostost bolezni je […]
Bolezni srca in ožilja nedvomno predstavljajo poglaviten problem sodobne civilizacije in dandanes največ ljudi umre zaradi srčnega infarkta. Dobri preventivni ukrepi lahko sicer zmanjšajo pojavnost bolezni srca in ožilja, odpraviti pa jih ne morejo. Vsak laik se bo zato znašel v situaciji, ko bi lahko s pravilnim ravnanjem svojcu, prijatelju ali neznancu s srčnim infarktom […]
Srčni infarkt nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Srčni infarkt lahko prepoznamo po stiskajoči oziroma pekoči bolečini v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa.
Akutni koronarni sindrom (srčna kap) je glavni vzrok obolevanja in umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Ko ob srčni kapi pride do nenadnega zastoja srca, je za preživetje in kakovost bolnikovega življenja izjemnega pomena hitro in pravilno ukrepanje.
