Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo posledice arterijske hipertenzije na organih, ki povzročajo povečano in prezgodnje zbolevanje in umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem možgansko kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu.

V ambulantah se z arterijsko hipertenzijo srečujemo zelo pogosto. V Sloveniji smo že leta 2010 ob pregledu reprezentativnega vzorca odrasle populacije zvišan tlak ugotovili pri približno 50 % pregledanih.

Kaj je krvni tlak?

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Poznamo sistolični (»zgornji«) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srce iztisne kri v žilje, in diastolični (»spodnji«) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (mm Hg).

Optimalni krvni tlak je 120/80 mm Hg.

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oziroma diastoličnega krvnega tlaka ali pa obeh. Izbira načina obravnavanja bolnika z visokim krvnim tlakom je odvisna tudi od višine krvnega tlaka.

Krvni tlak	Sistolični/diastolični (mm Hg)
optimalni krvni tlak	< 120 in < 80
normalni krvni tlak	120/80 do 129/84
visoko normalni krvni tlak	130/85 do 139 /89
hipertenzija 1. stopnje	140/90 do 159/99
hipertenzija 2. stopnje	160/100 do 179/109
hipertenzija 3. stopnje	več kot 180/110

Kaj povzroča visok krvni tlak?

Dednost (sorodniki imajo ali so imeli visok krvni tlak), starost (po 45. letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Za razvoj tako imenovane esencialne ali primarne arterijske hipertenzije morajo biti prisotni tudi nekateri drugi dejavniki, na katere k sreči lahko vplivamo:

• prevelika telesna teža,
• čezmerno uživanje soli,
• čezmerno pitje alkoholnih pijač,
• premajhna telesna dejavnost,
• izpostavljenost škodljivemu stresu.

Dosti redkeje je visok krvni tlak posledica obolenja nekaterih organov, kot so žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična žleza idr.), ledvična obolenja in zožitve ledvičnih arterij.

Visok krvni tlak lahko povzročijo tudi nekatera zdravila in farmacevtski pripravki (npr. kontracepcijske tablete). V teh primerih govorimo o sekundarni arterijski hipertenziji. Po odstranitvi vzroka (ozdravljenju) se krvni tlak normalizira.

Kako merimo krvni tlak?

Krvni tlak običajno merimo z elektronskimi merilniki, živosrebrne sfigmomanometre pa opuščamo. Princip delovanja vseh je podoben. Manšeto, ki je povezana z merilnikom, ovijemo okrog nadlahti, ob pritisku na gumb jo naprava napihne in ob spuščanju zraka iz manšete izmeri krvni tlak. Rezultat meritve je sestavljen iz treh števil: za sistolični krvni tlak (npr. 120 mm Hg), diastolični krvni tlak (npr. 80 mm Hg) in pulz (npr. 70 utripov na minuto). Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo. Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo podprta in mišice sproščene. Meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. Druga meritev je navadno manjša od prve, kar je povsem normalno. Krvni tlak normalno neprestano niha; že ob manjšem razburjenju je lahko višji.

Zakaj spremljati svoj krvni tlak?

Zvišan krvni tlak je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Te bolezni so pri nas in v večini razvitih držav glavni vzrok umiranja prebivalstva.

Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarne srčne bolezni trikrat do štirikrat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa sedemkrat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. Če se tega zavedamo, se zavemo tudi pomena bolezni in njenega preprečevanja.

Preprečevanje bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov tveganja. Ogroženost je večja pri ljudeh, katerih sorodniki imajo visok krvni tlak, pri debelih, pri ljudeh z nezdravimi prehranjevalnimi navadami, pri telesno neaktivnih in pri vseh, ki so izpostavljeni škodljivemu stresu.

Z zdravim načinom življenja bistveno zmanjšamo tveganje, da bi zboleli za boleznimi srca in žilja. Če dejavnikov tveganja (npr. visokega krvnega tlaka, zvišanega holesterola v krvi, sladkorne bolezni, kajenja) ne moremo odstraniti z zdravim načinom življenja, so potrebna zdravila. Ob normalnem krvnem tlaku, holesterolu itd. bo namreč tveganje zelo podobno tveganju človeka, ki teh dejavnikov tveganja sploh nima.

Spremljanje krvnega tlaka doma

Spremljanje krvnega tlaka doma je pomemben del obravnavanja zvišanega krvnega tlaka, saj omogoča oceno krvnega tlaka v okolju, ki smo ga vajeni.

Spremljanje krvnega tlaka doma ima več prednosti. Omogoča zgodnje odkrivanje bolezni, spremljanje in preverjanje učinkovitosti zdravljenja ter hitrejše in lažje doseganje ciljnih vrednosti. Poleg tega zmanjša število obiskov pri osebnem zdravniku in tudi odsotnost z delovnega mesta.

Za pravilno in uspešno merjenje krvnega tlaka doma moramo imeti ustrezen merilnik. Da so meritve pravilne in zdravniku pomagajo pri diagnostiki zvišanega krvnega tlaka ali oceni njegovega zdravljenja, moramo upoštevati nekaj navodil.

Zadnje pol ure pred meritvijo ne smemo jesti, piti kave ali alkohola in kaditi. Zjutraj si krvni tlak izmerimo 30 minut po vstajanju in vsak dan ob približno istem času, če je to mogoče. Merimo ga vedno na isti nadlahti. Manšeta mora biti ustrezno velika in pravilno pritrjena. Izmerjene rezultate sproti zapisujemo.

Kako pogoste naj bodo meritve krvnega tlaka doma, je odvisno tega, ali želimo natančnejše meritve zaradi diagnostike ali spreminjanja sheme ukrepov, ali pa le rutinsko spremljamo urejenost svojega krvnega tlaka.

Kako si lahko pomagamo sami?

Tveganje za nastanek in razvoj arterijske hipertenzije ter posledičnih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjšamo s slogom življenja, ki mu pravimo zdrav način življenja.

Tako ne preprečimo le nastanka arterijske hipertenzije, ampak lahko visok krvni tlak uspešno znižamo.

1. Ali smo pretežki?

Shujšamo lahko z ustreznim načinom prehranjevanja. Izogibati se moramo predvsem živil, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob, saj so tudi zelo kalorična (npr. maslo, polnomastno mleko, sir), ocvrtih jedi, slaščic. Zakaj ne bi pogosteje jedli rib, perutnine, sveže zelenjave, posnetega mleka, margarine?
Naš indeks telesne mase naj bo med 19 in 25 kg/m². Obseg pasu pri moškem naj ne bo večji kot 102 cm, pri ženski pa ne večji kot 88 cm.

indeks telesne mase = telesna teža (kg) / telesna višina² (m²)

2. Ali jemo preslano hrano?

Nekateri bolniki z visokim krvnim tlakom so zelo občutljivi za sol, zato je priporočljivo, da omejijo porabo kuhinjske soli (do 6 g, tj. ena kavna žlička na dan). Okus izboljšamo z dišavnicami in začimbami ali uporabljamo nadomestke soli.

3. Ali popijemo preveč alkoholnih pijač?

Tveganje narašča s količino dnevno popitega alkohola. Po definiciji gre za čezmerno (tvegano) pitje, če vsak dan spijemo več kot 2 merici (moški) oziroma več kot 1 merico (ženske) alkoholnih pijač. Enota ali merica je deciliter vina, malo pivo ali eno žganje.

4. Ali se premalo gibljemo?

Priporočljivo je, da smo redno telesno dejavni oziroma dvakrat do trikrat na teden po eno uro. Vsaj 20 minut naj bo vadba tako intenzivna, da se zadihamo in oznojimo. Uspešne so predvsem aerobne telesne dejavnosti: hoja, plavanje, tek na smučeh, smučanje, pa tudi počasen tek, kolesarjenje in podobno.

5. Ali kadimo?

Kajenje podvoji tveganje za nastanek bolezni srca in žilja in poveča verjetnost, da bomo umrli pred zasluženim odhodom v pokoj.

Kaj lahko stori zdravnik?

Zdravnik predpiše zdravilo vselej, kadar celo po več mesecih opazovanja in upoštevanja navodil za zdravo življenje krvni tlak ni normalen. Kadar je tveganje za razvoj bolezni srca in žilja veliko, pa se za zdravilo odloči že prej.

Poznamo več skupin zdravil, ki učinkovito znižujejo krvni tlak in jih uporabljamo na začetku zdravljenja:

• diuretike,
• zaviralce receptorjev beta,
• zaviralce angiotenzinske konvertaze,
• antagoniste kalcijevih kanalov,
• zaviralce receptorjev alfa,
• antagoniste angiotenzina II.

Po kliničnem pregledu in tehtnem premisleku se zdravnik odloči za zdravilo, ki je po njegovem mnenju najprimernejše. Če se krvni tlak kljub zdravilu ne normalizira, bo zdravnik zdravilo zamenjal, morda pa bo predpisal dodatno drugo ali celo tretje zdravilo. Nekatera so na voljo tudi v obliki kombiniranih tablet, ki vsebujejo več učinkovin. Zdravilo, ki je pri nas učinkovito, pa je morda povsem neučinkovito pri partnerju, znancu, sorodniku. Vsa predpisana zdravila moramo jemati redno in dolgotrajno, kajti le tako bomo vzdrževali normalne vrednosti krvnega tlaka. Če zdravilo prenehamo jemati, se tlak običajno vrne na izhodiščno, previsoko raven.