Statistika kaže, da ima v svetovnem merilu vsak četrti človek v starosti od 25 do 64 let zvišan krvni tlak, kar je skoraj dve milijardi ljudi. V Sloveniji se po 50. letu z zvišanim krvnim tlakom srečuje skoraj vsak drugi prebivalec, s starostjo pa se odstotek še poveča, kar na 70 %. Redno merjenje krvnega tlaka pa je edina možnost, da hipertenzijo odkrijemo in preprečimo njene hude posledice. O tem smo se ob svetovnem dnevu hipertenzije pogovarjali z Jano Mrvar, dr. med., specialistko družinske medicine v Zdravstvenem domu Novo mesto.

INTERVJU: Jana Mrvar, dr. med., specialistka družinske medicine v Zdravstvenem domu Novo mesto

Srčno-žilni zapleti so tudi posledica zvišanega krvnega tlaka. Katere skupine ljudi so v kategoriji z največjim tveganjem? Ga imajo tudi mladi?

Res je več skupin s povečanim tveganjem za visok krvni tlak. V eni so sladkorni bolniki, v drugi tisti, ki so že preživeli možgansko kap ali srčni infarkt, posebna skupina so vsi, ki imajo čezmerno telesno maso, ogroženi so tudi tisti, ki imajo visok holesterol. Veliko tveganje je tudi med kroničnimi ledvičnimi bolniki. Res je tudi, da v zadnjem času opažamo povečanje števila mladih ljudi z visokim krvnim tlakom. To je posledica načina življenja, v nekaterih primerih gre lahko za vpliv dednosti. Večinoma pa je vzrok sedeč način življenja, zato družinski zdravniki zdravimo tudi 20-letnike. Takšnih primerov je vse več. Omeniti moram še, da Slovenci zaužijemo preveč soli. V prehrani bi morali njeno količino bistveno zmanjšati.

Kakšne so priporočene vrednosti in zakaj s starostjo naraščajo?

Včasih smo pri starostnikih tolerirali tudi višji krvni tlak, po novih smernicah pa prav za vse, tudi za tiste z velikim tveganjem, velja ista meja. Po najnovejših dognanjih je za vse idealna meja za zgornji, sistolični tlak med 120 in 130 mm Hg, spodnji, diastolični, pa ne sme presegati 80 mm Hg. Pri vseh se trudimo tlak znižati na omenjeno vrednost, vendar to delamo zelo počasi, postopoma, da bolniku ne bi povzročili kakšnih težav. Čez noč ne gre, dolgoročno pa je pri vseh mogoče doseči ciljni krvni tlak, ne glede na starost. Pri starostnikih se uravnavanja lotevamo zelo individualno. Pozorni smo na vrednosti krvnega tlaka, ki so izmerjene stoje, te so lahko nižje. Končni cilj je vedno, da tlak uravnamo v treh mesecih.

Že prej ste namignili, da sedeč način življenja in telesna nedejavnost dokazano zvišujeta krvni tlak, prav tako nepravilna prehrana in stres. Vendar sprememba življenjskega sloga za znižanje krvnega tlaka ni vedno dovolj. Kdaj je treba po pomoč k zdravniku?

Medicinske raziskave so pokazale, da se osebi tlak zniža za 2 mm Hg že, če se telesna masa zmanjša za en sam kilogram, kar je zelo dobro, vendar v resnici zelo redko. Hujšati je težje, kot si mislimo. Vsak bi moral iti na posvet k zdravniku, ko je vrednost krvnega tlaka v nekaj zaporednih meritvah nad 140/90 mm Hg. Navadno takšni osebi priporočamo, da si tlak redno meri tri mesece. Če so vrednosti presežene, mora k zdravniku. To ne pomeni, da se bo takoj začelo zdravljenje z zdravili. Zdravnik bo le ugotovil, ali so te vrednosti občasne, opravil bo dodatne preiskave, kot je 24-urno merjenje tlaka, in preveril, ali ima oseba še kakšne bolezni, ki bi lahko vplivale na zvišan krvni tlak. Če kdo nameri več kot 180 mm Hg sistoličnega krvnega tlaka, pa mora čim prej k zdravniku. Sicer pa ljudem svetujemo, da si doma večkrat izmerijo krvni tlak, saj na začetku, dokler ne pride do hudih posledic, zvišan krvni tlak ne boli, ni opozorilnih znakov zanj, odkrijemo ga le z merjenjem. Ker ljudje tega ne delajo, imamo toliko prikrite hipertenzije. Priporočamo tri zaporedne meritve, vmes naj mine ena minuta, upoštevamo pa povprečje zadnjih dveh meritev. Naj opozorim tudi na primerne okoliščine. Najbolje je, da to delamo v mirnem prostoru, pomembno je tudi, da pol ure prej ne jemo, ne telovadimo, ne kadimo ali ne pijemo kofeinskih napitkov. Dobro je, da tri do pet minut sproščeno sedimo na mestu merjenja in roko namestimo v višino srca, lahko jo na primer sproščeno položimo na mizo.

Menda kar polovica ljudi ne ve, da ima zvišan krvni tlak, ta pa lahko že kvari žile, pospešuje aterosklerozo in obremenjuje srce. Katere so najpogostejše posledice zvišanega krvnega tlaka?

Kot ste omenili, se posledice najprej pokažejo na žilju, posledično pa so seveda obremenjeni tudi drugi organi (srce, možgani, ledvice), očesno ozadje (lahko se poslabša vid) … To so glavni tarčni organi za zvišan krvni tlak. Če ga ne znižamo, lahko sčasoma pride do veliko hujših zapletov, kot so ledvična odpoved, posledice lahko privedejo celo do slepote, nezdravljena oseba lahko doživi srčni infarkt, pride lahko do srčnega popuščanja in motenj srčnega ritma. Zaradi okvar na možganih se lahko pojavi možganska kap ali možganska krvavitev, zadnje raziskave pa kažejo, da je posledica lahko tudi demenca.

Toda zdravila omogočajo, da ljudje s hipertenzijo lahko živijo brezskrbno in kakovostno, kajne? Kakšne so najnovejše strokovne smernice pri predpisovanju zdravil?

Za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka je na voljo veliko zdravil. Najnovejše strokovne smernice narekujejo, da pri izbiri čim bolj upoštevamo stanje in potrebe posameznika. Zdravniki se za zdravljenje odločamo na podlagi izvidov o morebitnih pridruženih boleznih, upoštevamo pa tudi že izraženo prizadetost posameznih organov in splošno zdravstveno stanje. Z dostopnimi zdravili lahko predvidimo varno in učinkovito zdravljenje. Danes je tlak mogoče zniževati tudi s kombiniranimi tabletami, ki so preprostejše za jemanje in so učinkovitejše.

Visok krvni tlak se torej uspešno znižuje z zdravili, a pomembno je, da oseba dobro sodeluje z zdravnikom, da redno sledi predpisanemu zdravljenju. Zakaj zdravljenja, jemanja tablet, ne smemo prekiniti?

Zato, ker imajo osebe uravnan krvni tlak le takrat, ko redno jemljejo zdravila. Ko učinkovine ni več v telesu, se tlak spet zviša in znova prinese posledice, ki se jim poskušamo izogniti. Lahko pa ob določenih spremembah zdravstvenega stanja, na primer če oseba zelo shujša, če res zelo spremeni življenjski slog ali če se ji razvije kakšna bolezen, zdravnik razmisli o zmanjšanju odmerka ali o spremembi zdravljenja. Vedno ga prilagajamo trenutnim potrebam. Ko nekomu predpišemo zdravila, to ne pomeni, da jih bo moral v enaki obliki jemati vse življenje. Večinoma pa je to potrebno, da osebi z zvišanim krvnim tlakom čim dlje zagotavljamo kakovostno življenje. Sprememba življenjskega sloga je najpomembnejša, vemo pa, da je v praksi za večino to najtežja rešitev.

Krvni tlak naj vas ne skrbi, dokler ga imate pod nadzorom.