»Preden me je zadela kap, si več kot 20 let nisem izmeril krvnega tlaka. Razen občasne utrujenosti ali napetosti nisem imel nobenih težav. Še to sem potisnil na stran, zase sem vedno trdil, da sem zdrav. Ko pa se ti zgodi nekaj takega, se tvoje življenje nenadoma popolnoma ustavi in obrne na glavo.«

Tako je izkušnjo s posledico nezdravljene hipertenzije opisal bolnik na Kliničnem oddelku za hipertenzijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.

O tem, da hipertenzija, kot pravimo previsokemu krvnemu tlaku, ni tako nedolžna stvar, nas ozavešča tudi svetovni dan hipertenzije, ki ga zaznamujemo vsako leto 17. maja.

Kako visoko je previsoko?

Meja, do katere je krvni tlak še v normalnem območju, je 140/90 mm Hg. Skoraj polovica odraslih v Sloveniji pa živi z višjim tlakom.

140/90 mm Hg – številki, do katerih se je treba spustiti.

Zvišan krvni tlak v nasprotju z drugimi boleznimi sprva ne povzroča težav, zato se ga bolniki niti ne zavedajo ali pa simptomom ne pripisujejo večjega pomena. Resen zaplet, na primer možganska kap ali srčni infarkt, je velikokrat prvo in tudi edino opozorilo.

Hipertenzija 1. stopnje
sistolični krvni tlak (»zgornji« tlak)   140–159 mm Hg
diastolični krvni tlak (»spodnji« tlak) 90–99 mm Hg

Če je krvni tlak normalen, še ne pomeni, da bo tak tudi ostal. Nevarnost za zvišan krvni tlak se povečuje s starostjo in drugimi dejavniki tveganja (kajenje, debelost, zvišan holesterol in sladkor v krvi), bolezen pa sčasoma napreduje.

Svetovna liga za hipertenzijo zato priporoča, da si vsak krvni tlak izmeri vsaj enkrat na leto.

Asist. dr. Jana Brguljan, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo:

»Redno spremljanje krvnega tlaka tudi doma je zelo pomembno. Tako, kot imamo doma termometer, bi morali imeti tudi kakovosten merilnik krvnega tlaka.«

Zvišan krvni tlak me ne boli, pa še zvišan ni preveč. Zakaj naj ukrepam?

Tudi dolgotrajno blago zvišan krvni tlak lahko povzroči strukturne spremembe v žilah in nepopravljivo poškoduje srce, ledvice, možgane ali oči. Če ne ukrepamo pravočasno, je večja verjetnost, da zbolimo za boleznimi srca ali ledvic.

Dva od treh srčno-žilnih dogodkov, kot sta možganska kap in srčni infarkt, se namreč zgodita, ko je sistolični krvni tlak nižji od 159 mm Hg.

Dolgotrajno zvišan krvni tlak je tudi eden od vzrokov za pojav demence, saj vodi v nastanek sprememb bele možganovine. Zdravljenje lahko ustavi ali vsaj upočasni napredovanje bolezni.

Pozorni moramo biti na občasne blage in neznačilne simptome:

• glavobol (predvsem v zatilju in zjutraj),
• vrtoglavico,
• utrujenost,
• razbijanje srca,
• slabo spanje,
• zvonjenje v ušesih,
• krvavitve iz nosu,
• tiščanje v prsnem košu.

Ukrepajmo pravočasno!

Vsako leto maja v sklopu svetovne akcije Mesec meritev maj po zdravstvenih ustanovah in lekarnah poteka brezplačno merjenje krvnega tlaka. Preverimo svoje številke! Več o akciji je na spletni strani www.hipertenzija.org.