Simptomi pomanjkanja vitamina B₁ so strah, nesproščenost, zmedenost in brezvoljnost, kar so lahko tudi znaki depresije. Pomanjkanje vitamina B₃ naj bi povzročalo nespečnost, šibkost in duševno zmedenost, pomanjkanje vitamin B₆ naj bi prispevalo k depresiji in demenci, pomanjkanje vitamina B₇ naj bi zaviralo rast in povzročalo nevrološke motnje pri dojenčkih. Če v telesu primanjkuje vitamina B₁₂, naj bi to povzročalo izgubo spomina in zmanjšanje spoznavnih (kognitivnih) funkcij pri starejših, saj se s starostjo zmanjšuje prehajanje vitamina B₁₂ skozi črevesno steno.

Vitamini skupine B pomagajo

Na nastanek depresije vpliva pomanjkanje vitaminov skupine B (predvsem vitamina B₆) v hrani, nanjo pa vplivajo tudi življenjske okoliščine in letni čas. Pozimi je več t. i. sezonske depresije, slabega razpoloženja, negativnih čustev, pomanjkanja energije, občutka nemoči, brezupa in motenj spanja.

Dodajanje vitamina B₁ izboljša apetit, spanje in razpoloženje celo pri ljudeh z blagim pomanjkanjem tega vitamina. Najpomembnejša vitamina, povezana z depresijo, sta folna kislina (B₉) in vitamin B₁₂. Oba sodelujeta pri nastanku tistih kemičnih snovi v možganih, ki ustvarjajo dobro razpoloženje in omogočajo normalno delovanje možganov. Pri depresivnih ljudeh so koncentracije teh dveh vitaminov v krvi večinoma manjše. Simptomi, kot so brezvoljnost, utrujenost in glavobol, po jemanju obeh vitaminov zelo hitro izginejo.

Vitamin B₆ je največkrat povezan s hormonsko povzročeno depresijo. Pomanjkanje lahko poleg hormonskega zdravljenja povzročijo tudi druga zdravila. Vitamin B₆ skupaj s folno kislino in vitaminom B₁₂ sodeluje pri sintezi hormona serotonina, ki uravnava razpoloženje. Dodajanje vitamina B₆ lahko blaži predmenstrualno depresijo. Proti depresiji pomaga tudi riboflavin (B₂).

Krkin B-complex je uporabnikom na voljo kot zdravilo brez recepta, kar potrjuje njegovo kakovost, varnost in učinkovitost.

Pozimi je svetli del dneva kratek in tudi podnevi je pogosto temačno, zato lahko celo osebe, ki so sicer odporne proti motnjam razpoloženja, zapadejo v nekakšno melanholično stanje. Zimska depresija je bila v 80. letih 20. stoletja tudi uradno potrjena kot motnja razpoloženja.

»Srečna hrana«

Za našo srečo poskrbijo hormoni serotonin, noradrenalin in dopamin, vendar kot aktivatorje procesa potrebujejo nekatere vitamine skupine B (B₃, B₆, B₁₂, folno kislino) in minerale (selen, magnezij, baker, cink). Nastanek živčnih prenašalcev (nevrotransmiterjev) spodbujajo pekoča paprika, česen, čebula, kakav, čokolada, med, kava in ingver.

Vitamini skupine B so v sveži in nepredelani hrani (v sadju, zelenjavi) ter v puranjem mesu, tunini, jetrih in nekaterih drugih vrstah mesa. Dober vir teh vitaminov so tudi polnozrnati izdelki, leča, krompir, feferoni, fižol in kvas. Najdemo jih še v mlečnih izdelkih, jajcih, temno zeleni zelenjavi in orehih.

Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti, da nam k boljšemu zdravju lahko pomagata tudi pozitivno razmišljanje in veliko smeha. Smeh je, kot pravi pregovor, pol zdravja.