Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 % demenc. Na voljo so zdravila, upočasnijo napredovanje Alzheimerjeve bolezni in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bolezni zelo pomembno.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Je bolezen, ki na še ne popolnoma pojasnjen način povzroča spremembe v možganih. Prizadeti pa niso le bolniki, ampak bolezen predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravijo. Alzheimerjeva bolezen se običajno začne počasi, neopazno, nato pa postopno in dokaj enakomerno napreduje. Prvi znak je izguba kratkoročnega spomina.

Demenca je bolezen sodobnega časa, ki jo zaradi velike razširjenosti imenujejo tudi epidemija 21. stoletja. Na svetu živi več kot 46 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32.000, zanje pa skrbi vsaj trikrat toliko ljudi.

Demenca je izraz za skupino bolezenskih znakov. Pojavlja se lahko pri različnih boleznih, najpogosteje pri Alzheimerjevi bolezni. Ne pozna socialnih, ekonomskih in etničnih meja, predvsem zaradi staranja prebivalstva pa se njena razširjenost močno povečuje.

Demenca ni običajen del staranja, ampak je posledica različnih možganskih bolezni, najpogosteje Alzheimerjeve bolezni. Pomeni upad možganskih funkcij, kaže pa se z motnjami spomina, govornega izražanja, mišljenja, orientacije, razumevanja, vedenja in drugih sposobnosti. Upad je tako velik, da vpliva na vsakodnevno življenje bolnikov in tudi njihovih svojcev.

Znanstveniki so prepoznali gensko varianto, ki povečuje tveganje za obliko Alzheimerjeve bolezni, ki se pojavlja v pozni starosti. To odkritje je znanstvenikom ponudilo nov cilj pri preprečevanju in zdravljenju te bolezni.

Podatki raziskave potrjujejo učinkovitost donepezila v najzgodnejši stopnji Alzheimerjeve bolezni in dodatno podpirajo čim zgodnejši začetek zdravljenja.

Ugotovili so, da je pri ljudeh, ki imajo v organizmu normalno ali višjo raven vitamina B12, manj možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pri ljudeh, ki so že zboleli, pa se pozabljivost še stopnjuje, če je raven vitamina B12 nižja od normalne.

Motnje spomina občasno občutimo skoraj vsi, vendar navadno hitro minejo. Za Alzheimerjevo bolezen pa je značilno, da simptomi postajajo vedno hujši.