Poleg bolezni srca in žilja ter raka je sladkorna bolezen zagotovo največja zdravstvena težava našega časa. Po besedah strokovnjakov je dosegla razsežnost epidemije, ima jo 1 od 10 odraslih. V Sloveniji ocene kažejo, da ima med 59 tisoč in 127 tisoč ljudi sladkorno bolezen, ne da bi zanjo vedeli. K njenemu razvoju dodatno pripomorejo kalorična hrana, […]

V širši javnosti kroži o krvnem tlaku veliko mitov in govoric, za katere pogosto ne vemo, ali držijo ali ne. Kaj je res in kaj ni, boste izvedeli v pogovoru s strokovnjakinjo. Da boste lahko pravilno skrbeli za svoje zdravje, bomo odgovorili na vprašanja, kot so: Ali malo zvišan krvni tlak pomeni tveganje? Koliko je […]

Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Pogostost bolezni je […]

Zvišan krvni tlak in holesterol sta glavna krivca za bolezni srca in žilja.

Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija, je zelo pogosta kronična bolezen.

Pogostnost visokega krvnega tlaka s starostjo narašča Srčno-žilne bolezni so po vsem svetu vodilni vzrok smrti pri ljudeh, starejših od 65 let. Epidemiološke raziskave v razvitih državah kažejo upadanje števila srčnih infarktov in možganskih kapi pri starejših ljudeh. To je temelj za optimističen pogled v prihodnost, saj so ugotovili, da je pri tej populaciji zdrav […]

Ljudje se premalo zavedamo, da se zaradi povečanih vrednosti krvnih maščob počasi mašijo žile, kar brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Te bolezni so zelo nevarne in so lahko celo usodne, zato je pomembno, da se s čimprejšnjim uravnavanjem vrednosti krvnih maščob njihov razvoj čim bolj upočasni.

Možganska kap in srčni infarkt ostajata bolezenski stanji, ki najbolj ogrožata življenje in večini bolnikov za vedno spremenita življenje.

Za zdravo srce in žilje lahko veliko naredimo sami, predvsem z ustreznim jedilnikom in redno telesno dejavnostjo.

Znanstveniki so potrdili veliko povezanost depresije in povečanega tveganja za bolezni srca in žilja.

Vlaknine iz sadja in žit zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni srca in žilja, saj znižujejo krvni tlak in holesterol v krvi.

Dober začetek v preprečevanju ateroskleroze je lahko redna telesna aktivnost. Epidemiološki podatki kažejo, da telesna neaktivnost, podobno kot drugi dejavniki tveganja za aterosklerozo, pomeni najmanj 2-krat večjo ogroženost za nastanek in napredovanje koronarne bolezni.

Zaradi zvišanega holesterola v krvi se z leti povečuje tveganje za nastanek bolezni srca in žilja, zato je zelo pomembna ozaveščenost ljudi o njegovih škodljivih učinkih.

Ameriško združenje za srce je v reviji Circulation objavilo posodobljena priporočila za preprečevanje bolezni srca in žilja. Zanimiva so priporočila za različne demografske skupine, na primer za ženske.