Vsi kdaj občutimo bolečino. Tisti, ki trpijo za depresijo, pa jo lahko občutijo še posebno močno ter lahko negativno vpliva na njihovo vsakdanje delovanje in počutje. Depresija kot duševna bolezen je pogosto povezana s čustveno bolečino, ki jo povzročajo občutki žalosti, tesnobe in brezupa. Raziskave pa kažejo, da se depresija lahko kaže tudi kot telesna […]

Dobro počutje in duševno zdravje hodita z roko v roki. Vplivata na zmožnost opravljanja vsakodnevnih obveznosti in spopadanja s stresom ter dajeta voljo do dela, druženja in življenja. Ena od človekovih največjih vrednot je zdravje – telesno in duševno. Skrb za zdravje in dobro počutje je ključna vse življenje. Kako (po)skrbimo za zdravje in dobro […]

Depresija je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Če vas prizadene depresija, je zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorite z drugimi ljudmi. Čim bolj podrobno jih opišite tudi zdravniku, pri katerem boste poiskali pomoč. Razkrijte mu vse svoje težave, tudi tiste, ki se vam zdijo nepomembne.

Rak globoko poseže v življenje bolnikov in njihovih svojcev. Kljub sodobnim, uspešnejšim načinom zdravljenja ga še vedno spremlja izrazito negativna stigma. Ena od najpogostejših duševnih motenj pri bolnikih z rakom je depresija. Znaki, kot so pomanjkanje volje in energije, tesnoba, občutki brezizhodnosti, manjša komunikacija, opuščanje družabnih stikov in spremenjena samopodoba, lahko spremljajo tudi telesno bolezen. Pogosto še bolj kot bolezen povečujejo bolnikovo trpljenje, zato tega nikoli ne smemo razumeti kot neizogibno posledico raka.

Depresija in koronarna bolezen sta tesno povezani in vplivata druga na drugo. Depresija je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni. Pri bolnikih s prebolelim miokardnim infarktom depresija poveča tveganje za nastanek ponovnega infarkta in za smrt. Koronarna bolezen poveča tveganje za depresijo. Kar eden od petih bolnikov s koronarno boleznijo je depresiven.

Depresija je duševna motnja. Prizadene lahko vsakogar ne glede na njegov družbeni status, starost, spol ali izobrazbo. Čeprav je pogostejša pri ženskah, pogosto obolevajo tudi moški. Učinkovito jo zdravimo z antidepresivi, zdravili proti depresiji.

Depresija je eden od vodilnih vzrokov nezmožnosti za delo pri ženskah med 15. in 44. letom starosti. Pri ženskah je 2- do 3-krat pogostejša kot pri moških. Še vedno jo napačno razumemo in je prepogosto ne prepoznamo, zato ne poiščemo ustrezne pomoči in se ne zdravimo. Zdravljenje z antidepresivi je učinkovito, zato je toliko pomembnejše, da pravočasno poiščemo strokovno pomoč.

Nekatere telesne bolezni so lahko povezane z določenim življenjskim obdobjem. Kako pa je z duševnim zdravjem? Smo kdaj premladi, da bi ga izgubili? Ali prestari? Smo lahko kdaj imuni za duševne bolezni?

V decembru smo doživeli nešteto lepih, razburljivih in pogosto za denarnico zahtevnih trenutkov. Zato ni nič presenetljivega, da je januar mesec, ko se veliko ljudi sooča s tako imenovano popraznično depresijo. Večinoma gre za kratkotrajno razpoloženje, ki ga ne gre enačiti z bolezenskim stanjem in dejansko depresijo, s katero se v Sloveniji sooča več kot 200.000 oseb.

Ali smo zdravi, če nismo tudi duševno zdravi? Kadar govorimo o zdravju, ne govorimo zgolj o odsotnosti bolezni, ampak o stanju dobrega telesnega, duševnega in socialnega počutja. Zdravja torej ni brez duševnega zdravja.

Dnevi so vse krajši, nastopil je temačnejši del leta. Temnejši, kot so dnevi, slabše je razpoloženje ljudi. »Novembrsko ravnodušje« lahko enostavno ponazorimo: kadar ni svetlobe, je naše razpoloženje v kleti. Letnih časov in vremena ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na spremembo razpoloženja.

Svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktober, je za različne zdravstvene organizacije priložnost, da skušajo povečati zavedanje o tej problematiki. Najpomembnejši duševni motnji v starosti sta depresija (7 % populacije) in demenca (5 % populacije), velikokrat se tudi prepletata. Posamezniki teh težav pogosto ne opazijo ali pa jih ne zdravijo ustrezno, nekateri tudi zavračajo pomoč.

Parkinsonova bolezen prizadene enega od 250 ljudi po 40. letu in skoraj vsakega stotega človeka po 65. letu. Starost je torej eden od glavnih dejavnikov tveganja.

Ali ste vedeli, da kar tretjino svojega življenja prespimo? Ste se ob tem zamislili nad kakovostjo svojega spanca? Ste tudi vi med tistimi, ki dolge ure nemo gledajo v strop, štejejo ovce, glava pa je polna nemirnih misli in skrbi? Za dobro duševno in telesno počutje je potreben zadosten in pomirjajoč spanec.

Depresija lahko prizadene vsakogar, saj je ena najbolj razširjenih bolezni po svetu. Pogosto se pojavlja skupaj z drugimi boleznimi. Zato je svetovni dan duševnega zdravja odlična priložnost, da premislimo, kaj bi lahko storili proti depresiji, zase ali za svoje bližnje. Ljudi želi spodbuditi, da bi prepoznali prve znake in poiskali ustrezno pomoč, saj lahko depresijo zdravimo.

Starostnike spremljajo različne bolezni, vse pogosteje jih pesti demenca, nekatere tudi depresija. Podatki kažejo, da se pogostost duševnih težav v starosti močno povečuje. Demenca in depresija sta najpogostejši, ne prizadeneta pa le starostnikov, ampak tudi njihove svojce, ki so običajno v najbolj aktivnem obdobju in zato tudi najbolj obremenjeni.

Pomembno je, da smo pozorni na svoje razpoloženje. Povsem običajno je, da niha, enkrat smo veseli, drugič žalostni. Če pa močno odstopa od normalnega in imamo zaradi tega težave v vsakodnevnem življenju, gre verjetno za bipolarno motnjo. V tem primeru se pogovorimo s svojimi bližnjimi in poiščimo pomoč pri zdravniku. Bipolarna motnja (star izraz je manična depresija) je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji: depresija in manija.

Znakov anksioznih motenj je veliko, najpogostejši pa so psihična napetost, razdražljivost in motena koncentracija. Nezdravljene motnje človeka izčrpavajo in trpljenje povzročajo tudi njegovi družini. Ko spoznamo, da kdo od naših bližnjih trpi za anksiozno motnjo, se z njim pogovorimo in ga napotimo na pogovor z osebnim zdravnikom ali psihiatrom.

Depresijo lahko zdravimo, vendar jo moramo najprej prepoznati. V reviji Različni obrazi depresije pišemo o tem, kaj je depresija, zakaj nastane in kako jo zdravimo. Predstavljamo tudi nekaj nasvetov, kako si ob depresiji vrniti veselje do življenja.

Depresijo lahko učinkovito zdravimo z antidepresivi, zdravili proti depresiji. V knjižici Moj sopotnik k izboljšanju počutja, ki je izšla v zbirki V skrbi za vaše zdravje, smo objavili dnevnik za spremljanje depresije. Bolniku in njegovemu zdravniku pomaga spremljati napredek pri zdravljenju depresije.

Selen je mineral, ki ga imamo v čislih predvsem zaradi njegove učinkovitosti v boju s škodljivimi prostimi radikali, je pa tudi odlično sredstvo proti depresiji, melanholiji in slabemu razpoloženju. Torej hkrati krepi naš imunski sistem in nas osrečuje.

Zakaj so nekateri ljudje vse življenje preplašeni, zaskrbljeni in potlačeni, še ni povsem raziskano. Znanstveniki pa so že odkrili gen, ki vpliva na to. Ta gen, imenovan SLC6A4, ima dve obliki, dolgo in kratko. Kratka je pogostejša pri anksioznih in depresivnih ljudeh. To odkritje kaže na povezavo med geni ter temperamentom in ranljivostjo.

Depresija prizadene človeka telesno, duševno, čustveno in socialno. Moti spanje, prehranjevalne vzorce in dnevne aktivnosti.