Krkina klinična raziskava je potrdila, da je pri vnetju žrela najbolj moteča bolečina pri požiranju, saj onemogoča osnovne vsakodnevne funkcije: prva jutranja kavica je napor in ne več užitek, kosila se prav nič ne veselimo, v napeti situaciji slino še težje pogoltnemo … Kot so povedali sodelujoči v raziskavi, je zaradi močnejše bolečine tudi sicer manj […]

V ustih in žrelu je ves čas nekaj mikroorganizmov, prvo obrambno linijo, ki preprečuje razširitev okužbe, pa predstavljajo encimi in protitelesa v slini in ustni sluznici.

Iz nosa se nam cedi, grlo nas vedno bolj peče, nadležen dražeč kašelj pa kar ne mine. Se tudi vam to zdi kot slab začetek vsakoletne zimske pravljice?

Polovica ljudi vsaj enkrat zboli za prehladom, zato je dobro vedeti, kaj ga povzroča, kako se širi in kako ga lajšamo.

V hladnejših dnevih nikakor nismo varni pred prehladnimi obolenji, ki na nas prežijo tako rekoč za vsakim vogalom. Odrasli običajno zbolimo 2- do 3-krat na leto, otroci pa tudi do 10-krat na leto. Zato je zelo pomembno, da pravočasno prepoznamo simptome in si že na začetku okužbe pomagamo sami.

Končno poletje. Končno toplo sonce. Končno nič več prehladov. Ob iskanju sence in ohladitve komaj čakamo, da sedemo v avto. Oh, kakšno olajšanje, saj je tukaj naša rešiteljica – klimatska naprava. V takšnih dneh je prav gotovo dobrodošla. Toda velike temperaturne razlike med okolico in klimatiziranimi prostori lahko povzročijo zdravstvene težave.

Prehlad povzročajo virusi, ki napadajo predvsem zgornje dihalne poti. Najpogosteje gre za okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin.

Vnetje grla se lahko razvije v hujšo okužbo ne glede na to, ali izhaja iz prehlada ali iz kakšnega drugega vzroka.

Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal. Običajno se konča po tednu dni, če pa se iz njega razvijejo hujša obolenja, lahko traja tudi dlje.

Z angino označujemo bakterijsko vnetje mandljev in žrela, ki ga največkrat povzroči streptokok.

Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi, zato je ne smemo podcenjevati. Virus se širi s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju, kašljanju in govorjenju. S prsti ga lahko prenesemo na očesno veznico, sluznico nosu ali ust ter tako povzročimo okužbo. Približno tri dni po okužbi se pojavijo značilni bolezenski znaki, […]

Bolečina v žrelu, zamašen nos, izcedek iz nosu, dražeč kašelj, splošna utrujenost, glavobol … Najbrž ste že sami ugotovili. Prehlad! Njegovim nevšečnostim se lahko učinkovito zoperstavimo z zdravili, ki jih po nasvetu farmacevta v lekarni dobimo brez recepta. Kaj pa če ni samo prehlad? Včasih se ga nikakor ne moremo znebiti, pojavijo se novi in izrazitejši simptomi, pogosto tudi vročina. Takrat je obisk pri zdravniku nujen.

Nebakterijske okužbe žrela običajno povzročajo virusi. Pri 5 do 15 % bolnikov so povzročitelji bakterije in je potrebno zdravljenje z antibiotiki. V nasprotnem primeru lahko pride do zapletov, kot so revmatska vročica, vnetje ledvic, vnetje okolnih tkiv ali pljučnica.

Trajanje prehladnega obdobja je precej spremenljivo. Nanj lahko vpliva hladno vreme, zaradi katerega se raje zadržujemo v zaprtih prostorih, kar še povečuje možnost prenašanja virusov. Sicer pa lahko prehlad staknemo kadarkoli med letom. Zaradi slabe odpornosti najpogosteje zbolijo otroci, tudi do 10-krat na leto, zato je pogostost prehladov v družinah z majhnimi otroki največja. Odrasli zbolijo za prehladom do 4-krat na leto.