Sodobno življenje je skoraj neločljivo povezano z digitalnimi napravami, prežele so vse pore našega vsakdana. Vse več se govori tudi o njihovem negativnem vplivu na miselne sposobnosti, ki ga strokovnjaki označujejo z izrazom digitalna demenca. Zato vam v članku predstavljamo nekaj koristnih nasvetov za ohranjanje zdravih možganov. Uporaba digitalne tehnologije in digitalna demenca Najnovejši podatki […]

Skrb za možgane je vse pomembnejša. Raziskave kažejo, da se pomembnosti tega ljudje vedno bolj zavedajo. Težave s spominom in koncentracijo postajajo največja zdravstvena skrb. Prehitele naj bi celo bolezni srca in žilja, zato je pravočasna skrb za možgane zelo pomembna. Vedno hitrejši življenjski ritem prinaša marsikatero prednost. Mobilni telefoni, elektronska pošta, novice in nenehen […]

Kaj so mnemotehnike? V vsakdanjem življenju si verjetno marsikdaj težko zapomnite podatke, številke, formule in podobno. Pomagate si lahko s tehnikami za lažje pomnjenje (mnemotehnikami). Poglejmo nekaj primerov, kako si lahko z uporabo mnemotehnik zapomnite več. Ta suhi škafec pušča.(pred temi črkami se piše predlog s) Fuč je cela lampa.(fizikalna formula – odnos med frekvenco, hitrostjo […]

Sposobnosti in zmogljivosti možganov daleč prekašajo katerikoli računalnik.

Vas zanima, koliko so vaši možgani v resnici stari? Opravite preprost test in odkrijte, ali starost vaših možganov ustreza dejanski starosti.

Ali ste se kdaj vprašali, kako ohranjati svoj um v vrhunski formi? Vabimo vas, da obiščete spletno stran www.bilobil.si in poiščete informacije, ki vam bodo pomagale ohranjati miselno vitalnost. Izvedeli boste, kaj vse vpliva na možgane in miselne sposobnosti ljudi v aktivni dobi in vitalnih ljudi v zrelejših letih. Delovanje možganov se s starostjo upočasnjuje, […]

Z leti se ne spreminja le telo, ampak tudi možgani. Kljub temu večkrat ugotavljamo, da redno skrbimo za telesno pripravljenost, trening možganov pa zanemarjamo. Pravočasna skrb za zdravje možganov je ključna za kakovostno, aktivno in veselo življenje.

Naše telo se z leti spreminja in enako se dogaja tudi z našimi možgani. Podatki kažejo, da se okoli 45. leta začne počasen upad miselnih (kognitivnih) sposobnosti. Vendar pa ni vse slabo. Z leti sicer upada hitrost procesiranja informacij, poslabšata se delovni in dolgoročni spomin, izboljšujejo pa se naše splošno znanje, besedni zaklad in izkušnje.

Možgani so najbolj zapleten in dovršen organ. V njih je lahko kar 100 milijard živčnih celic, ki iz okolja sprejemajo številne informacije in usmerjajo naše odzive nanje. Sodelujejo pri zelo raznovrstnih stvareh – pri preprostem gibanju in vrhunskih športnih dosežkih, pri učenju poštevanke in ljubezenskem razočaranju.

O možganih, ki so kar nekajkrat sposobnejši in prožnejši od računalnika, predstavljajo pa le 2 % telesne mase, smo se pogovarjali z dr. Blažem Koritnikom, docentom nevrologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani in specialistom nevrologije na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

Možgani v povprečju predstavljajo le 2 % telesne teže, vendar je njihov potencial neskončno velik. Življenju dajejo pomen, barve, občutke. Že pred rojstvom, 17 dni po spočetju, se začne njihov neskončni prostor polniti s številnimi informacijami v obliki slik, zvokov in občutkov. Te si zapomnimo za vse življenje – še več, vplivajo tudi na to, v kakšno osebnost se razvijemo.

Možgani so neprecenljiv in skrivnosten organ. Že od nekdaj čakajo, da jih odkrijemo v vsej njihovi veličini, in še vedno ostajajo ena največjih ugank v vesolju.

Če želite svoje možgane ohranjati zdrave, je dobro, da živite raznoliko in aktivno. Skratka, možganom ne sme biti nikoli dolgčas in nenehno jih je treba priganjati, da so aktivni.

Možgani so izjemno zanimiv, kompleksen in hkrati skrivnosten organ. Njihov razvoj je treba spodbujati od malih nog, za njihovo aktivnost pa skrbeti vse življenje, saj bodo le tako delovali kot usklajena celota.

Izvleček ginka izboljša dolgoročni spomin in krepi kognitivne sposobnosti. To so pri zdravih ljudeh srednjih let dokazali s klinično študijo.

Naši možgani so pod številnimi pritiski. Hiter življenjski ritem, obilica dela, telesne obremenitve, stresne situacije, nezdrava prehrana in drugi dejavniki spodbujajo nastajanje prostih radikalov, ki poškodujejo sestavine možganskih celic.