Ste mogoče tudi vi med tistimi, ki ste danes že nekajkrat kihnili, zakašljali, posmrkali in si pomeli oči? Če niste prehlajeni, so to verjetno znaki alergije. Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Človek je alergičen takrat, ko njegovo telo pretirano odreagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo. Če ste alergični na cvetni prah leske, jelše ali pa topola, ki cvetijo v mesecu marcu, imate težave prav zdaj. Če pa ste alergični na cvetni prah jesena, platane ali pa hrasta, boste kihali, kašljali, smrkali in si meli oči aprila. No, tiste z alergijo na cvetni prah trav, trpotca in pravega kostanja čakajo težave maja in junija, pršica pa alergikom greni življenje vse leto.

Sezonski alergijski rinitis

Pravimo mu tudi seneni nahod, saj so imeli ljudje včasih z njim največ težav, ko so pospravljali seno, torej maja in junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda. Pelodi zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala.

Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni veliko. Kadar se oprime prašnih delcev, pa ga najdemo v zraku tudi zunaj sezone cvetenja. Alergijske reakcije povzročajo tudi delci rastlin (npr. mačice) ali sokovi pokošene trave.

Pelod dreves se začne pojavljati v zraku že januarja, ko zacvetita leska in jelša, aprila cveti breza, do konca maja pa še druge drevesne vrste. Pelod trav je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija.

Ko je v kubičnem metru zraka 20 pelodnih zrnc, se pojavijo vnete oči in nahod.

Bolezenski znaki

• kihanje
• smrkanje
• voden izcedek iz nosu
• zamašen nos
• izguba voha
• včasih kašelj

Ali ste vedeli?

• Alergijski rinitis se najpogosteje pojavlja od 8. do 20. leta starosti.
• Pelod poleg alergijskega vnetja nosu povzroča tudi vnetje očesne veznice.
• Kihanje je zaščitni refleks in ni nujno povezano z alergijo. Snovi, ki dražijo nosno sluznico, se v nosu prekrijejo s sluzjo in z močnim kihanjem jih poskušamo odstraniti.
• Ljudje s pelodno alergijo imajo lahko cvetje. Večina rož tvori cvetni prah, ki ga prenašajo žuželke, zato ni nevarnosti za pojav bolezenskih znakov.
• Med pogosto vsebuje pelodna zrna, ki lahko povzročijo alergijsko reakcijo.

Celoletni alergijski rinitis

Celoletni alergijski rinitis oziroma celoletni alergijski nahod ni odvisen od letnega časa. Celo leto traja zlasti pri alergiji na pršico v hišnem prahu in kadar je vzrok delovno okolje (moka pri pekih, živalska dlaka pri rejcih živali, šamponi in dišave pri frizerjih). Alergeni so pršice hišnega prahu, plesni in domače živali. Pršice (askaride) so podobne pajkom. Velike so le 0,3 milimetra. Hranijo se s kožnimi oluščki in mikroskopsko majhnimi plesnimi. Največ jih je v posteljah (blazinah, vzmetnicah, odejah). Zanimivo je, da pršica ni alergen, ampak so zelo alergogeni njeni izločki.

Plesni so nekakšne nitaste gobe. So različnih vrst in barv. Najdemo jih zunaj, na vlažnih tleh, v travi in zraku, pa tudi v stanovanju. V razmnoževalnem procesu tvorijo spore, ki lahko podobno kot pelod pridejo v dihalne poti in pri preobčutljivih ljudeh povzročijo nahod. Število spor v zraku je odvisno od vremena, največ jih je v vročem in vlažnem vremenu.

Bolezenski znaki so enaki kot pri senenem nahodu, vendar navadno manj izraziti. Če jih ne prepoznamo in zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Pri bolniku s celoletnim alergijskim nahodom je treba s preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za astmo.

Ali ste vedeli?

• Alergija na pršico se lahko kaže kot astma, nahod ali atopijski dermatitis (ekcem). Izpuščaji se običajno pojavijo takoj po vstajanju iz postelje. Simptomi trajajo celo leto, običajno so izrazitejši jeseni in pozimi ter v vlažnem vremenu.
• Pršice uspevajo le do nadmorske višine 1800 metrov, suhe vremenske razmere v gorah jim ne ustrezajo.
• Posebne tkanine, ki ne prepuščajo pršic (hipoalergijske tkanine), so primerne za vzmetnice in blazine. Pri zamašenem nosu ni priporočljivo prepogosto uporabljati kapljic za nos, saj lahko poškodujejo nosno sluznico. Boljša je doma pripravljena fiziološka raztopina – žličko soli raztopimo v pol litra prekuhane vode.
• Cigaretni dim poslabša prehodnost nosu, zato se mu moramo izogibati.

Težave lahko lajšamo tudi z antihistaminiki, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Odpravljajo alergijske simptome, zmanjšajo alergijski odziv in preprečujejo vnetje. Brez zdravnikovega priporočila jih lahko jemljemo en teden oziroma največ 10 dni.

Če je potrebno dolgotrajnejše jemanje ali pa se znaki ne izboljšujejo ali celo slabšajo, moramo k zdravniku.