Pri alergijah na hrano so vključeni imunski mehanizmi (protitelesa IgE). Izražajo se z alergijskimi znaki oziroma simptomi, ki se lahko pojavijo takoj po hranjenju ali pa šele po nekaj urah ali dneh.

Alergije na hrano človeka praviloma ne spremljajo vse življenje. Pri otroku navadno izginejo med drugim in četrtim letom starosti. Alergije na ribe in arašide praviloma trajajo dlje kot alergije na kravje mleko in jajca.

Znaki bolezni

• Prebavne motnje: krči v trebuhu, bruhanje, driska
• Kožne spremembe: koprivnica, srbeča koža, otekanje, rdečica
• Znaki, povezani z dihali: kihanje, zamašen nos, oteženo dihanje

Če niso vključeni imunski mehanizmi, gre za psevdoalergije, ki se kažejo z enakimi simptomi kot prave alergije.

Psevdoalergije

Psevdoalergije povzroča hrana, v kateri je veliko histamina, ki je eden od pomembnih posrednikov (mediatorjev) pri alergijah. Ko se pri razgradnji hrane v prebavilih sprosti, povzroča enake težave, kot če se sprosti pri alergijski reakciji.

Veliko histamina je v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu in konzerviranem tunovem mesu. Po zaužitju se lahko pojavijo enaki simptomi kot pri alergijski reakciji, kar pa ne pomeni, da gre za alergijo na ta živila.

Nekatere konzervansi in barvila, ki jih dodajamo hrani za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost, prav tako sprožajo psevdoalergije.

Konzervansi

• sulfiti v krompirjevih izdelkih in suhem sadju
• nitriti v siru, klobasah in prekajenem mesu
• benzoati v ribjih konzervah, sladkarijah, omakah in jogurtu

Barvila

• tartarazin v alkoholnih pijačah
• eritrozin v sladoledu in konzerviranem sadju
• azorubin in amarant v praških za puding, sladicah in likerjih

Alergija na kravje mleko

Kravje mleko vsebuje več zelo alergogenih beljakovin, ki so odporne proti višjim temperaturam, zato jih s segrevanjem ne uničimo. Simptomi se večinoma pojavijo že v prvih šestih mesecih otrokovega življenja. Alergija na kravje mleko navadno izgine med drugim in četrtim letom starosti.

Najpogosteje se izraža kot atopijski dermatitis.

Alergija na jajca

Alergija na jajčni beljak se pogosto pojavlja skupaj z alergijo na kravje mleko, lahko pa tudi samostojno.

Alergije na sadje, zelenjavo, oreščke in semena

Najpogostejši povzročitelji preobčutljivostnih reakcij so sadje, zelenjava, oreščki in semena.

Sadje

• jabolka, hruške
• jagodičje (npr. gozdne jagode)
• koščičasto sadje (npr. marelice, češnje, breskve)
• kivi, banane, citrusi

Zelenjava

• paradižnik, paprika
• peteršilj, zelena, korenje
• stročnice
• soja

Oreščki in semena

• lešniki, arašidi
• mandlji, orehi
• mak, sezam

Kako se lahko izognemo alergenom v sadju in zelenjavi?

Priporočljivo je, da jemo kuhano sadje in zelenjavo. Alergeni v sadju in zelenjavi so večinoma termolabilni, kar pomeni, da s kuhanjem postanejo neškodljivi.