Celoletni alergijski rinitis oziroma celoletni alergijski nahod se pojavlja neodvisno od letnega časa. Pri nekaterih lahko traja vse leto, zlasti pri tistih, ki so alergični na pršico v hišnem prahu, in pri tistih, pri katerih je vzrok alergije delovno okolje (moka pri pekih, živalska dlaka pri rejcih živali, šamponi in dišave pri frizerjih).

Znaki bolezni

• kihanje (10-krat do 30-krat zaporedoma)
• smrkanje
• voden izcedek iz nosu
• zamašen nos
• izguba voha
• kašelj

Pozor!

Znaki so enaki kot pri senenem nahodu, vendar so navadno manj izraziti. Če jih ne prepoznamo in ne zdravimo, lahko alergijski nahod preide v alergijsko astmo. Pri bolnikih s celoletnim alergijskim nahodom je treba s preiskavami ugotoviti, ali gre morda tudi za astmo.

Alergeni so izločki pršic hišnega prahu in plesni

Pršice (askaride) so podobne pajkom. Velike so le 0,3 mm. Za razvoj alergijskih reakcij sta pomembni dve podvrsti pršic: Dermatophagoides pteronisimus in Dermatophagoides farinae (pršica moke).

Pršice se hranijo s kožnimi oluščki in z mikroskopsko majhnimi plesnimi. Največ jih je v posteljah (v blazinah, vzmetnicah, odejah). Zanimivo je, da niso alergen, zelo alergogeni pa so njihovi izločki.

Idealno okolje za rast in razmnoževanje pršic in plesni, s katerimi se pršice hranijo, je pri 70-odstotni vlažnosti zraka in temperaturi 25 °C. Pri koncentraciji 100 pršic na gram hišnega prahu je malo verjetnosti za razvoj alergije, pri 1000 pršicah na gram prahu pa že lahko pride do astme.

Plesni so nekakšne nitaste gobe. So različnih vrst in barv. Najdemo jih zunaj na vlažnih tleh, v travi in zraku, pa tudi v stanovanju. V razmnoževalnem procesu tvorijo spore oz. semena. Podobno kot pelod lahko pridejo v dihalne poti in pri preobčutljivih ljudeh povzročijo nahod. Število spor v zraku je podobno kot pri pelodu odvisno od vremena. Največ jih je v vročem in vlažnem vremenu.

Kako se lahko izognemo pršicam?

• Posteljo vsak dan prezračimo.
• Izberemo odejo iz sintetike ali bombaža, ki jo lahko peremo pri več kot 55 °C.
• Ne kupujemo s perjem polnjenih blazin.
• Vzmetnico prekrijemo s posebno prevleko iz goreteksa ali pa jo vsaj enkrat na teden temeljito očistimo s sesalnikom.
• Stanovanje prezračimo najmanj dvakrat na dan in ogrevamo vse prostore.
• Odstranimo tekstilne talne obloge, oblazinjene sedežne garniture, zavese, preproge, skratka vse, na čemer se nabira prah.
• Brišemo, pometamo in sesamo tako, da čim manj dvigujemo prah.
• Posteljnino pogosto zračimo in menjamo.

Kako se lahko izognemo plesnim?

V stanovanju

• Pogosto zračimo prostore, kjer se plesni rade razraščajo (kuhinja, kopalnica, shramba).
• V stanovanju ne puščamo plesnive hrane.
• Pregledujemo tapete, saj plesni rade rastejo pod njimi.
• Iz stanovanja pogosto odstranjujemo smeti in kuhinjske odpadke.
• Zavedamo se, da v zemlji lončnic rastejo plesni (bele ali oranžne obloge).
• Poskrbimo za redno čiščenje klimatskih naprav in redno menjavanje filtrov.

V okolici

• Ne sprehajamo se po vlažnih gozdovih (npr. v megli ali po dežju).
• Ne delamo na vlažni zemlji.
• Ne zadržujemo se v hlevih.