Pravimo mu tudi seneni nahod, saj so imeli ljudje včasih z njim največ težav, ko so pospravljali seno, torej maja in junija. Takrat je v zraku veliko cvetnega prahu oziroma peloda. Pelodi zelišč, trajnic, trav, žit, dreves in grmovnic sestavljajo veliko skupino inhalacijskih alergenov, ki pridejo v naše telo skozi dihala.

Znaki bolezni

• kihanje
• smrkanje
• voden izcedek iz nosu
• zamašen nos
• izguba voha
• včasih tudi kašelj

Če se prehladi ponavljajo, je lahko vzrok alergija, zato se moramo posvetovati s svojim zdravnikom.

Alergeni so pelodi

Pelodna zrna so moške spolne celice. Velika so približno 0,05 mm, zato jih ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča.

Pelod vetrocvetk je najbolj alergogen, ker se prenaša z vetrom in ga je v zraku veliko, potuje pa lahko tudi do 10 km daleč. Pelod žužkocvetk prenašajo žuželke, zato ga v zraku ni veliko. Kadar se oprime prašnih delcev, je v zraku tudi zunaj sezone cvetenja.

Alergijske reakcije povzročajo tudi delci rastlin (npr. mačice) in sokovi pokošene trave.

Pelod dreves se začne v zraku pojavljati že januarja, ko zacvetita leska in jelša, aprila cveti breza, do konca maja pa še druge drevesne vrste. Pelod trav je najpogostejši povzročitelj alergije od maja do konca julija.

Ko je v kubičnem metru zraka 20 pelodnih zrn, se pojavijo vnete oči in nahod.

Podatke o količini cvetnega prahu v zraku objavlja Agencija RS za okolje.

Kako se lahko izognemo pelodu?

• Med sezono cvetenja imamo avtomobilska okna zaprta. 
• V mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med 5. in 10. uro, saj je takrat v zraku največ peloda.
• Izogibamo se piknikom v naravi. Ko pridemo domov, se preoblečemo. 
• Perila ne sušimo zunaj. 
• Ko je v zraku največ peloda, smo čim manj v naravi. 

Na sprehod gremo po dežju.