Skrbniki hišnih ljubljenčkov zunanje zajedavce, kot so klopi in bolhe, običajno sami opazijo na koži ali kožuhu živali in hitro ukrepajo. Na notranje zajedavce, kot so gliste in trakulje, pa pogosto postanejo pozorni šele, ko se pri psih in mačkah pojavijo zdravstvene težave, nenavadno obnašanje, pri mladičih pa zaostanek v razvoju. S številnimi notranjimi zajedavci se lahko prek svojega ljubljenčka okužijo tudi lastniki. Okužba živali z najpogostejšo vrsto trakulje je poleg tega tesno povezana z bolhami in ušmi, ki so njene vmesne gostiteljice in prenašalke.

Sobivanje s hišnimi ljubljenčki se je v zadnjih letih močno spremenilo. Nekdaj so bili psi v pesjakih, danes pa ni nič nenavadnega, če spijo z lastnikom v postelji, zato je možnost za prenos okužbe z notranjimi zajedavci večja. Zaradi slabše odpornosti, zelo tesnih stikov z živaljo in slabše skrbi za higieno so ji najbolj izpostavljeni otroci, zato je pomembna redna preventiva.

Gliste

Živali se z glistami najpogosteje okužijo s hrano, vodo ali lizanjem tal, lahko pa tudi prek neustrezno toplotno obdelanega mesa ali mrhovine. Jajčeca glist so zelo odporna in v okolju preživijo tudi več let, poleg tega pri večini vrst glist razvoj poteka brez vmesnega gostitelja. Ličinke v živali gostiteljici prevrtajo črevesno steno in potujejo po telesu v pljuča in sapnik, potem pa se vrnejo v prebavila, kjer dozorijo v odrasle gliste. Pri odraslih živalih se okužba redko kaže kot resno obolenje, pri mladičih pa lahko povzroči celo pogin. Pri hudi okužbi opazimo slabši razvoj mladičev, slabo kakovost kožuha, napet trebuh, neješčnost, bruhanje in mehko blato, v katerem so lahko kri, sluz in odrasle gliste. Mladiči se pogosto okužijo že prek posteljice v materinem telesu ali pa v prvih dneh življenja.

Okužbi z glistami so posebno izpostavljeni tisti lastniki živali ali njihovi družinski člani, ki živijo v tesnem stiku s svojimi ljubljenčki, in otroci, ki se lahko okužijo tudi drugod, na primer v peskovnikih. Vendar so za ljudi glavni vir okužbe prav psi in mačke. Živalske gliste v nasprotju s človeškimi (npr. podančicami) ne ostanejo v črevesju, temveč se lahko tudi pri ljudeh selijo v različne organe in povzročijo resne zdravstvene zaplete, kot so poškodbe jeter, pljuč, preobčutljivostne reakcije in nevrološki znaki.

Trakulje

Najpogostejša vrsta je pasja trakulja, ki v črevesju psov in mačk zraste tudi do 60 cm. V nasprotju z glistami v razvojnem krogu potrebuje vmesnega gostitelja. Prenaša se prek okuženih bolh in uši, ki jih zaužije žival, zato je zelo pomembno, da te zajedavce redno zatiramo.

Odrasle trakulje izločajo jajčeca v odrivkih, podobnih kumaričnim semenom. Ko bolhe požrejo jajčeca, se v njih razvije nalezljiva oblika trakulje. Ko tako bolho poje pes ali mačka, se razvojni krog trakulje sklene. Bolne živali navadno ne kažejo bolezenskih znakov, lahko pa opazimo, da se drsajo po zadnjici, saj premikanje odrivkov povzroča srbenje.

Preventiva

V Evropi psi in mačke v povprečju prejmejo 2 odmerka zdravila proti notranjim zajedavcem na leto, to pa ni dovolj za ustrezno zaščito živali in njihovih lastnikov. Evropske veterinarske smernice, ki jih v priporočilih povzema Nacionalni inštitut za javno zdravje, priporočajo pogostejšo preventivo. Razglistenje domačih živali predlagajo vsaj na 3 mesece, če sobivajo z nosečnicami, otroki, starejšimi ali kroničnimi bolniki, pa zdravljenje svetujejo enkrat na mesec. Ko pred črevesnimi zajedavci zaščitite svojo žival, zaščitite tudi svojo družino.

Črevesne gliste in trakulje lahko učinkovito odpravite z izdelkoma Dehinel® za mačke in Dehinel® Plus Flavour za pse, ki sta na voljo v lekarnah, naročite ju lahko tudi v spletnih lekarnah. Pri veterinarjih pa vprašajte po Krkini okusni tableti, ki vsebuje učinkovini milbemicin oksim in prazikavantel ter deluje proti vsem najpomembnejšim notranjim zajedavcem, ki jih izpostavljajo veterinarske smernice, tudi proti srčni, pljučni in očesni glisti.

Članek obravnava izdelke brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom.