Tek in kolesarjenje sta vse bolj množična, tudi številne športne prireditve, na primer maratoni, so privlačna oblika druženja in dokazovanja vzdržljivosti. Omenjena športa sta dosegljiva širšemu krogu ljudi. Večini se zdi, da ne potrebujejo posebnega znanja, ampak le veliko vztrajnosti in volje.

Kolesar aerodinamičen položaj zgornjega dela telesa doseže tako, da spodnji del hrbtenice nagne čim bolj naprej. V takem položaju so lahko sile v medvretenčnih ploščicah tudi do petkrat večje kot pri pokončnem stanju na nogah. Kolesar lahko to povečanje sil zmanjša z močno oporo z rokami na krmilu, vendar je za to potreben dober trening. Rezultat pa je redkejša bolečina v križu.

Pri vožnji s kolesom je trebušno mišičje, ki pri drugih aktivnostih sodeluje pri stabilizaciji trupa in hrbtenice, sproščeno, sicer bi bila kolesarjeva kapaciteta dihanja močno zmanjšana. Po 20. letu starosti se začne tudi proces degeneracije hrbtenice, zato lahko velike sile v ledvenem delu hrbtenice med kolesarjenjem sprožijo bočenje degenerirane medvretenčne ploščice v hrbtenični kanal. Te poškodbe so pogostejše pri tistih, ki kolesarijo neredno in na daljše razdalje, za svoje podvige pa niso dovolj dobro telesno pripravljeni. Sile na ledveni del hrbtenice lahko zmanjšamo tako, da se na krmilo opremo z rokami, iztegnjenimi v komolcih, in da dvignemo položaj trupa med vožnjo, na primer z višjim oprijemom krmila. Vzrok za bolečino v križu je lahko tudi zakrčenost zadnje stegenske lože, ki je pri kolesarjih prav tako pogosta.

Kako preprečimo bolečine v vratu in križu

Poskusimo lahko na različne načine:

• s periodičnim sproščanjem vratnih mišic med vožnjo v pokončnem položaju in z rokami, iztegnjenimi v komolcih,
• s sproščanjem vratnih mišic z razteznimi vajami med vožnjo in med postanki,
• s preventivno vadbo za moč in vzdržljivost vratnih mišic pred kolesarsko sezono in med njo,
• z rednimi vajami za raztezanje vratnih in stegenskih mišic,
• s pravilno uporabo čelade (če je tik nad očmi, zastira pogled in zahteva preveliko usločenost vratu),
• s pravilno nastavitvijo kolesa (posvet v ustreznem servisu ali pri prodajalcu koles), na primer z višjim krmilom, pravilno nastavljenim sedalom in ustrezno velikostjo ogrodja.

Če upoštevamo še osnovna načela vadbe in poskrbimo za ogrevanje, vadbo in ohlajanje, ne bi smelo priti do bolečine v mišicah (»muskelfibra«). Če pa do tega vseeno pride, moramo mišice oziroma telo sproščati z razteznimi vajami, plavanjem ali masažo, pri resnejših športnih poškodbah pa obiskati zdravnika.

Pri kolesarjenju in drugih oblikah športne vadbe se prej ali slej soočimo z bolečino v križu. Kratkotrajna bolečina, ki traja največ šest tednov, je navadno posledica mehanskih vplivov. Nastane pri nategu obhrbteničnih mišic in vezi, pri slabi drži in nefiziološkem položaju ter pri čezmernih športnih obremenitvah. Pomemben je počitek, pri blagi in zmerni akutni bolečini pa lahko vzamemo tudi Nalgesin S, ki je hitra rešitev za vse vrste bolečine, saj učinkuje že v 15 minutah* in deluje do 12 ur.

* Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 1980; 10: 259–63.