V razvitih državah je bolečina v križu velik zdravstveni problem. Z njo se vsaj enkrat v življenju sreča kar 80 % ljudi. Pogosto je posledica težkih fizičnih del in slabih ergonomskih pogojev, vse večkrat pa tudi sodobnega načina življenja (dolgotrajnega sedenja v prisilni drži, premalo gibanja, povečane telesne teže). Zato ima težave z bolečino v križu vse več mlajših od 40 let. Tudi v Sloveniji je eden od glavnih razlogov za bolniško odsotnost in za invalidsko upokojitev.

»Bolečina v križu je že zdaj velika težava, z leti pa bo verjetno še večja, saj se podatki iz leta v leto slabšajo, delež bolniških odsotnosti zaradi kostno-mišičnih obolenj pa ves čas narašča. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v letih od 2015 do 2020 povečal za 50 %,« izpostavlja Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., specialistka anesteziologije v Splošni bolnišnici Izola in predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB).

Vzroki za bolečino v križu so lahko različni

Bolečina v križu lahko izvira iz različnih struktur – iz tkiv, mišic, vezivnega tkiva, tetiv, tudi kosti in živčnih struktur. Zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka, zato jo v 85 do 95 % označijo kot nespecifično. »Po drugi strani pa obstajajo tudi bolečine v križu, ki jih lahko opredelimo bolj specifično,« pravi Barbara Kosmina Štefančič, dr. med. »Tu mislim na obolenja hrbtenice, kot sta na primer hernija diska ali pa zožitev hrbteničnega kanala, čemur s strokovnim izrazom rečemo spinalna stenoza.«

Pri akutni bolečini v križu se priporočata kratkotrajen počitek in lajšanje bolečine z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili

Za lajšanje akutne bolečine v križu so najučinkovitejša zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki jih v lekarni lahko kupimo brez recepta. Delujejo tako protibolečinsko kot protivnetno. Pri akutni bolečini je priporočljiv tudi kratkotrajen počitek (nekaj dni), nikakor pa ne dolgotrajno ležanje. Čim prej se je treba vrniti k vsakodnevnim aktivnostim. Po nekaj dneh je priporočljivo začeti izvajati usmerjene vaje za hrbtenico, ki pripomorejo k hitrejšemu okrevanju.

Kdaj pa je pri bolečini v križu vseeno treba obiskati zdravnika?

Kadar je bolečina v križu že od začetka močnejša ali vztraja kljub kratkotrajnemu počitku in jemanju nesteroidnih antirevmatikov, je priporočljiv obisk pri zdravniku. Ta lahko bolniku predpiše močnejša protibolečinska zdravila na recept, morda svetuje fizioterapijo ali ga napoti na dodatne preiskave in specialistični pregled.

»Ko se pojavi akutna bolečina v križu, jo moramo čim prej ustrezno obvladati. Nobenemu bolniku ni treba trpeti hude bolečine v križu, saj mu že osebni zdravnik lahko pomaga, da bo njegovo življenje znosno in bo lahko normalno funkcioniral ter se bo lahko čim prej vrnil k svojim vsakdanjim aktivnostim,« poudarjaBarbara Kosmina Štefančič, dr. med. »Bolnikom priporočamo tudi zdrav način življenja, zdravo prehrano, ureditev čezmerne telesne teže, opustitev kajenja, redno zmerno gibanje, saj lahko tako preprečijo vpliv dejavnikov tveganja, zaradi katerih se lahko akutna bolečina v križu razvije v dolgotrajno, kronično bolečino.«

Kdaj je bolečina v križu nujno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo?

Zelo redko, pri nekaj odstotkih bolnikov, je bolečina v križu posledica resnih zdravstvenih težav, na primer zlomov zaradi poškodb ali osteoporoze, raka ali revmatičnih bolezni, lahko tudi okužb. Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., pojasnjuje: »Ko je bolečina pri bolnikih res huda, posebno če so pridružene še nevrološke motnje, na primer težave pri hoji, motnje pri odvajanju urina, blata, če je pridružena povišana telesna temperatura ali je bolnik prebolel raka, zdravniki seveda takoj pomislimo, da gre za nujno stanje, ki zahteva takojšnjo ali čimprejšnjo obravnavo.«