Bolečina je izjemno zapletena. Opredelimo jo lahko kot neprijetno čutno in čustveno zaznavo, povezano s poškodbo tkiva. Vendar vzrok ni vedno poškodba, pa tudi vsake poškodbe ne spremlja bolečina. Povzročajo jo različni dejavniki, na njeno doživljanje in trajanje pa močno vplivata tudi okolje in duševno stanje človeka, ki ga boli. Kljub temu pa ni izključno negativna, saj je pogosto prvi znak ali opozorilo, da se v našem telesu nekaj dogaja.

Že Homer je rekel, da je bolečina pes čuvaj našega zdravja

Ko nas nekje zaboli, se namreč ustavimo in umaknemo izvoru bolečine ter tako preprečimo nastanek nadaljnjih poškodb. Pa vendar si vsi želimo čim manj bolečine, tako telesne kot čustvene. Si predstavljate življenje brez glavobola, zobobola, bolečine v križu in sklepih? Življenje brez tegob in omejitev, ki jih prinaša bolečina? Vsaj na prvi pogled je to čudovita misel, a žal velikokrat ni uresničljiva.

»Bolečina je eden od najpogostejših razlogov za obisk zdravnika. Je zavestna neprijetna izkušnja, ključnega pomena za preživetje,«pravi prim. Gorazd Požlep, dr. med., vodja Oddelka za terapijo bolečine v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani.

Bolečino občutimo zelo različno, skupno pa nam je eno: želimo si je čim manj

Kljub temu so izsledki raziskave (1) v Sloveniji pokazali, da le 20 % ljudi protibolečinsko zdravilo vzame takoj, ko začutijo bolečino. Pomembno pa se je zavedati, da lahko ustrezno obravnavanje in pravočasno lajšanje bolečine odločilno prispevata h kakovosti življenja. Sicer lahko bolečina postane močnejša, včasih celo neznosna, in jo težje ublažimo. To pa lahko pomeni, da bomo morda morali vzeti večje odmerke protibolečinskih zdravil.

Ali ste vedeli?

Beseda bolečina izvira iz latinske besede poena, kar pomeni kazen. Bolečina, pa naj bo telesna ali duševna, izčrpava naše telo, prevzame naše misli, ovira naše razmišljanje in lahko spremeni nas in naše življenje. Ko jo občutimo, lahko razmišljamo samo o tem, kdaj bo minila in kako bi jo premagali.

Kako močno nas boli?

Ljudje zelo različno občutimo bolečino. Na naše zaznavanje vpliva predvsem osebna izkušnja, doživljanje pa je odvisno tudi od spola, starosti in psihofizičnega stanja. Najzanesljivejša kazalca bolečine in njene jakosti sta čutno nelagodje in bolnikova ocena, čeprav sta zelo subjektivna.

Metode za ocenjevanje jakosti bolečine

Določitev jakosti bolečine je pomembna za postavitev pravilne diagnoze in izbiro ustreznega protibolečinskega zdravljenja. Najpogosteje se uporablja t. i. vizualna analogna lestvica (VAS), lahko tudi skupaj z grafično lestvico, na kateri bolnik sam oceni stopnjo jakosti bolečine med točkama 0 in 10. Začetna vrednost 0 pomeni stanje brez bolečine, končna vrednost 10 pa je oznaka za močno bolečino. Vrednosti do 3 pomenijo blago bolečino, vrednosti od 4 do 7 zmerno bolečino, vrednosti nad 7 pa močno bolečino.

Ločimo blago, zmerno in močno bolečino

Zakaj je treba bolečini pravočasno reči NE?

»Nekatere vrste bolečine pomenijo resno nevarnost, zato je treba takoj k zdravniku, druge so prehodnega značaja in nas opozarjajo, da si moramo nekoliko odpočiti ali iti na zdravniški pregled. Pri prehodnih bolečinah, na primer migreni ali glavobolu po napornem sestanku, je smiselno vzeti protibolečinsko zdravilo, saj drugače težko opravljamo vsakodnevna opravila, smo manj učinkoviti, bolj razdražljivi, nezbrani, skratka, imamo uničen dan. Če odlašamo z lajšanjem bolečine tudi potem, ko je že izgubila svojo biološko zaščitno funkcijo (opozarjanje na bolezensko dogajanje oz. zaščita pred zunanjimi vplivi), tvegamo, da bo postala še močnejša in jo bo zato težje ublažiti. Nekateri menijo, da jim bo jakost bolečine sporočila, kako hudo je z njimi, zato raje ne vzamejo zdravila, dokler le zdržijo brez njega. Zaradi takšnega razmišljanja bolnik po nepotrebnem prenaša bolečino. Če se da odpraviti vzrok zanjo, je to seveda treba storiti. Če to ni možno, pa je treba odpraviti bolečino,« pravi asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., specialist družinske medicine.

Katere vrste bolečine lahko zdravimo sami?

Seveda vse vrste bolečine niso primerne za samozdravljenje, pri blagi do zmerni akutni bolečini pa lahko posežemo po protibolečinskih zdravilih (analgetikih), ki so na voljo brez recepta. Najpogostejše vrste bolečine, zaradi katerih poiščemo pomoč farmacevta v lekarni, so glavobol, zobobol, menstrualna bolečina, bolečina v hrbtu ter bolečina v mišicah in sklepih. Pri tem je pomemben nasvet farmacevta, ki pri lajšanju bolečin lahko svetuje nesteroidne antirevmatike.

Nalgesin^® S združuje ključne lastnosti dobrega analgetika – učinkuje že v 15 minutah (2) in med vsemi protibolečinskimi zdravili za samozdravljenje deluje najdlje, do 12 ur (3). Primeren je za lajšanje glavobola, zobobola, menstrualne bolečine, bolečine v mišicah in sklepih, pa tudi blage do zmerne migrene.

1. IPSOS, Poročilo kvantitativne raziskave Nalgesin, Slovenija, Slovaška, 2016.
2. Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 1980; 10: 259–63.
3. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nalgesin S.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujete z zdravnikom ali s farmacevtom.